Menu Item
Danes, na svetovni dan sreče, je že 12. izšlo poročilo, ki razvršča države glede na to, kako srečne se v njih počutijo prebivalci. Na vrhu je že osmič Finska.
Poročilo o svetovni sreči univerze v Oxfordu, Gallupovega inštituta in Iniciative Združenih narodov za vzdržni razvoj (World Happiness Report) kaže, da je tudi v letu 2025 Finska že osmo leto zapored razglašena za najsrečnejšo državo na svetu.
Poročilo že od leta 2012 objavljajo 20. marca, ki je svetovni dan sreče. Letos obsega triletno obdobje, od 2022 do 2024.
V samem vrhu najsrečnejših so tudi vse ostale nordijske države, med prvimi desetimi pa sta se letos prvič znašli Mehika in Kostarika.
Prvo deseterico na seznamu najsrečnejših predstavljajo naslednje države:
1. Finska
2. Danska
3. Islandija
4. Švedska
5. Nizozemska
6. Kostarika
7. Norveška
8. Izrael
9. Luksemburg
10. Mehika
Slovenija je za dve stopnički višje
Slovenija od začetka merjenja na lestvici vztrajno napreduje, od lanskega leta se je povzpela še za dve stopnički na 19. mesto.
Izmed naših sosed se je na 17. mestu najvišje uvrstila Avstrija. Italija je 40., Madžarska 69., Hrvaška pa 72.
Od držav nekdanje Jugoslavije se je naša uvrstila najvišje, sledijo pa Kosovo (29.), Srbija (31.), Bosna in Hercegovina (56.) Črna gora (71.), Hrvaška (72.) in Severna Makedonija (86.).
ZDA so v primerjavi z zadnjim poročilom nazadovale za eno mesto na 24. mesto, kar je njihova najnižja uvrstitev doslej.
Na lestvici je sicer skupno 147 držav, na zadnjem mestu pa se je znašel Afganistan.
Razvrstitev držav temelji na odgovorih prebivalcev, ki ocenjujejo kakovost svojega življenja, ob upoštevanju še drugih dejavnikov, kot so dohodek, socialna podpora, pričakovana življenjska doba, osebna svoboda in korupcija.
“Sreča ni zgolj stvar bogastva ali gospodarske rasti – gre za zaupanje, povezanost in občutek, da se lahko na nekoga zaneseš,” ob objavi poročila poudaril Jon Clifton, izvršni direktor Gallupa. “Če želimo močnejše skupnosti in gospodarstvo, moramo vlagati v tisto, kar je resnično pomembno – drug v drugega.”
Sreča so tudi skupni obroki
Raziskovalci ugotavljajo, da poleg zdravja in materialnega blagostanja na srečo vplivajo tudi preprosti dejavniki, kot so skupni obroki, občutek socialne podpore in velikost gospodinjstva, poroča agencija AP.
V Mehiki in Evropi je na primer najvišja stopnja sreče povezana z gospodinjstvi, v katerih živijo štirje do pet ljudi.
Posebno pozornost so raziskovalci namenili še enemu vidiku socialne povezanosti – deljenju obrokov.
Medtem ko v nekaterih državah ljudje skoraj vsak obrok zaužijejo v družbi, v drugih večinoma jedo sami, kar ni nujno povezano z dohodkom, izobrazbo ali zaposlitvijo.
Je pa deljenje obrokov faktor, ki pozitivno vpliva na občutek sreče.
Okolica je prijaznejša, kot mislimo
Nova dognanja kažejo tudi, da je vera v dobroto drugih ljudi tesneje povezana s srečo, kot se je domnevalo doslej.
Kot primer poročilo navaja, da je prepričanje, da ti bo nekdo vrnil izgubljeno denarnico, močan napovedovalec splošne sreče prebivalstva.
Nordijske države so se ponovno uvrstile med tiste, kjer je verjetnost vračila izgubljenih denarnic najvišja – tako v pričakovanjih kot v dejanski praksi.
Splošno gledano raziskava ugotavlja, da so ljudje preveč pesimistični glede prijaznosti svoje skupnosti. Dejansko se denarnice vrnejo približno dvakrat pogosteje, kot ljudje pričakujejo.
Skrb vzbujajoče: Vsak peti mladi nima nikogar, na katerega bi se lahko zanesel
Socialne povezave so pomemben ščit pred stresom, piše v raziskavi, vendar se danes številni mladi soočajo z občutkom osamljenosti.
Leta 2023 je skoraj vsak peti mladi odrasli po svetu poročal, da nima nikogar, na kogar bi se lahko zanesel – to je kar 39-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2006.
Pomanjkanje socialnih vezi ima resne posledice, saj zgodnje socialne izkušnje vplivajo na celotno življenje.
V Evropi in ZDA upad sreče in zaupanja v družbo poganja politično polarizacijo ter vedno večje zavračanje obstoječih političnih sistemov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!