Obnavljali cerkev in v kipu našli 4 vreče. Vsebina jih je sezula

author
K. L.
10. jan 2025. 19:19
Esleben, zaklad, Nemčija
Foto: PROFIMEDIA | Foto: PROFIMEDIA

V nogi nekega kipa so restavratorji našli zaklad, skrit skoraj 400 let. "To je ogromno bogastvo," pravi strokovnjak.

Odkritje je "neverjetna zgodba", je za portal Live Science sporočil Ulf Dräger, kustos in vodja oddelka Državnega kabineta za kovance v nemški zvezni državi Saška-Anhalt.
Restavratorji so med obnavljanjem znane gotske cerkve v mestu Eisleben v nogi nekega kipa iz peščenjaka naleteli na štiri platnene vrečke. V njih pa so našli "ogromno bogastvo", kot ga je označil Dräger. Izkazalo se je namreč, da so v njih kovanci iz 17. stoletja. Skupaj je bilo v "nabuhlih torbicah", kot jih je imenoval Dräger, 816 kovancev. Med njimi je zlatnik, znan kot "zlati angel"; zlati dukati, srebrni talerji, dvojni dukati, srebrniki, vredni pol talerja in kovanci za četrt talerja ter na stotine drobiža. (Taler je bil kovanec iz kvalitetnega srebra, ki so ga v srednjem veku in tudi kasneje uporabljali na širšem območju Evrope, tudi pri nas; iz njegovega imena izhajata tudi poimenovanji tolarja in dolarja; op. p.)

1736516990-Esleben-zaklad-1024x681.jpg
Uslužbenec muzeja kaže del zaklada (Foto: PROFIMEDIA) | Uslužbenec muzeja kaže del zaklada (Foto: PROFIMEDIA)


Zaklad so v cerkvi, kjer je nemški protestantski reformator Martin Luther leta 1546 izvedel svoje zadnje štiri pridige, našli že maja lani, javnost pa so o njem obvestili šele pred kratkim.
Domnevajo, da je zaklad skril nekdo v času tridesetletne vojne, verskega spopada med katoliki in protestanti, ki je divjala v prvi polovici 17. stoletja in ko so na to območje večkrat vdrli in ga plenili švedski vojaki.

"Pravi čudež je, da zaklad ni bil odkrit prej," je še zapisal Dräger. Strokovnjaki za kovance bodo potrebovali čas za oceno vrednosti zaklada, a Dräger ocenjuje, da gre za veliko bogastvo. "To je več, kot je lahko obrtnik zaslužil v enem letu," je pojasnil.
Najdragocenejši zlati kovanci so bili zaviti v papir in označeni na način, ki nakazuje, da so pripadali cerkveni blagajni. "Vendar to ni torbica za nedeljske nabirke," je pojasnil Dräger. "Gre za zbrani dohodek od posebnih storitev, ki so jih zagotavljali pastorji," kot so poroke, krsti in pogrebi. Pastorji pa so zbirali tudi denar iz tako imenovanih stolnih taks, s katerimi so verniki plačevali za sedeže na vidnih mestih v cerkvi. Kdo je zaklad skril in kdaj natančno, pa ni znano.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih