Menu Item
Drugi največji televizijski šov na svetu (takoj za Olimpijskimi igrami) se odvija že 67 let. V tem času se je nabralo že lepo število zanimivosti, povezanih z njim.
V Liverpoolu se bo nocoj odvil finale Evrovizije 2023. Seveda bomo pesti držali za naše Joker Out, prve slovenske predstavnice v finalu tega tekmovanja po štirih letih.
Letos sicer mineva 30 let od prvega nastopa Slovenije kot kot samostojne države tekmovalke na Evroviziji. Zmagali doslej še nismo, najbližje vrhu pa sta se s sedmim mestom približali Darja Švajger (“Prisluhni mi”; 1995) in Nuša Derenda (“Energy”; 2001). Prva slovenska predstavnica na Evroviziji pa je bila Berta Ambrož, ki je leta 1966 zastopala takratno Jugoslavijo na tekmovanju v Luksemburgu s pesmijo Brez Besed. Sicer so kot predstavniki Jugoslavijie na Evroviziji nastopili še trije predstavniki iz Slovenije: Lado Leskovar (“Vse rože sveta”; 1967), Eva Sršen (“Pridi, dala ti bom cvet”, 1970) in Pepel in kri (“Dan ljubezni”; 1975).
Za začetek: 7 držav in 14 pesmi
Tekmovanje za pesem Evrovizije je bila domislica Evropske radiodifuzne zveze (EBU) kot eksperiment v okviru neposrednih televizijskih prenosov.
S tem so želeli ustvariti cenejše televizijske programe za države članice. Samo besedo “Evrovizija” pa je prvič uporabil britanski novinar George Campey v londonskem Evening Standardu leta 1951, ko je omenil program BBC, ki ga je prenašala nizozemska televizija. Na prvem tekmovanju je sodelovalo sedem držav in vsaka je predstavila dve pesmi. To je bilo edinkrat, da so pravila to dopuščala. Zmagala je švicarska pevka Lys Assia. Je pa zanimivo tudi to, da je takrat Luksemburg pozval Švico, naj glasuje v njegovem imenu. Ali je to pripomoglo k švicarski zmagi, je podatek, izgubljen v času.
Najmlajša predstavnica kakšne države na Evroviziji je bila 11-letna Nathalie Pâque iz Belgije, ki je na Evroviziji leta 1989 zastopala Francijo s pesmijo “J’ai Volé La Vie”. Najstarejši pa je bil 95-letni Emil Ramsauer iz švicarske skupine “Takasa”, leta 2013.
Zakaj “douze points”?
Verjetno najbolj znan izraz iz Evrovizije, ki se je prenesel tudi v vsakdanje življenje je “douze points” (izg: duz poa’).
Po francosko to pomeni “dvanajst točk”, kar je še vedno najvišje število točk, ki jih lahko prejme posamezna pesem na finalnem glasovanju od drugih žirij oziroma potem, ko glasove gledalcev pretvorijo v točke. “Douze points” bomo lahko slišali tudi na letošnji Evroviziji (upamo, da tudi za naše predstavnike) in to ne le pri glasovanju francosko govorečih držav. Tudi voditelji vedno, poleg danes običajne angleščine, napovedujejo tekmovalke ali pojasnjujejo pravila v francoščini. Zakaj? Zato, ker je francoščina poleg angleščine eden od dveh uradnih jezikov EBU.
Leta 1969 so na Evroviziji zmagale kar štiri države (od šestnajstih sodelujočih): Francija, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Vse so končale glasovanje z enakim številom glasov. Ker ni bilo pravila, ki bi izenačenje na vrhu uredilo, so bile vse štiri razglašene za skupne zmagovalce. To je povzročilo pritožbe številnih drugih tekmovalk in več držav je naslednje leto protestno zavrnilo udeležbo na Evroviziji.
In kdo je dobil največ “douze points”?
To je bila leta 2012 švedska predstavnica Loreeen. Njeni pesmi “Euphoria” je 12 točk podelilo kar 18 držav. Pesem je seveda zmagala, skupaj z glasovi gledalcev pa je po takratnem sistemu glasovanja prejela 372 točk, kar je drugo najvišje število prejetih točk v zgodovini tekmovanja. Loreen je tistega leta in še nekaj let kasneje v evforijo spravljala mnoge na plesiščih. Ali bo to ponovila tudi letos, ko bo nastopila s pesmijo “Tatoo”, pa bomo videli že nocoj. Vsekakor je ena od visoko uvrščenih favoritinj.
Fenomen švedskega uspeha
Poleg Loreen ima Švedska v zgodovini Evrovizije pokazati še kaj.
Doslej so na Evroviziji zmagale pesmi iz 26 različnih držav. Največ zmag ima v žepu Irska (7), takoj za njimi pa je Švedska s šestimi. Vendar pa ima Švedska nekaj, česar Irska (in nobena druga država) nima: Abbo. Švedski kvartet je leta 1974 Švedski prinesel prvo zmago s pesmijo Waterloo. Danes veljajo za skupino oziroma nastopajočega, ki je od evrovizijske zmage iztržil največ.
Nihče drug ne prej ne kasneje ni dosegel tako velike svetovne slave (in temu primernih zaslužkov) kot štirje Švedi, katerih pesmi še danes pogosto slišimo. Vesoljni splet ve povedati, da naj bi bili v 70 letih prejšnjega stoletja “drugi največji švedski izvozni artikel” – takoj za Volvom. Kot zanimivost: Pesmi Waterloo kar pet od 17 nastopajočih držav ni podelilo niti ene same točke, med njimi tudi gostiteljica, Velika Britanija. Takratna Jugoslavija pa je Švedom namenila eno točko.
Blišč, glamur, visoka moda in bizarni nastopi
Abba so leta 1974 izstopali tudi po svojih nenavadnih oblačilih, ki so bili neka mešanica disko stila in glam-rocka iz 70-ih. Drugi udeleženci na Evroviziji so po navadi nastopali v precej bolj običajnih, a elegantnih oblačilih. Danes Evrovizija, ki si jo poprečno ogleda več kot 160 milijonov ljudi, velja za šov poln blišča, glamurja, visoke mode, pa tudi bolj ali manj bizarnih nastopov.
Na televiziji Evrovizijo spremlja poprečno okoli 160 milijonov ljudi. Veliko več pa si jih ogleda posnetke nastopov s tekmovanja. In kateri so prvi trije najbolj ogledani evrovizijski videospoti na platformi YouTube do danes:
Uno – Little Big (Rusija; 2020) 269 milijonov ogledov
Toy – Netta (Izrael; 2018) 169 milijonov ogledov
Satellite – Lena (Nemčija; 2010) 71 millijonov ogledov
O tem, kateri nastop je bil doslej najbolj bizaren na Evroviziji, so mnenja deljena.
Prvi, zares bizarni (za evrovizijske pojme, seveda) nastop pa naj bi se zgodil leta 2004, ko je na oder stopila ukrajinska pevka Ruslana, oblečena v krzno kot divjakinja. In tudi zmagala s pesmico “Wild Dances” (Mimogrede: Ruslana je bila za zmago na Evroviziji nagrajena s sedežem v ukrajinskem parlamentu). Potem so se le dve leti za Ruslano na tekmovanju pojavile pošasti, za katerimi so se skrivali finski Lordi in s svojim za do takrat za Evrovizijo skoraj nepredstavljivim hard-rock komadom poželi zmago. Ukrajinci so že naslednje leto “vrnili udarec” s še enim bizarnim nastopom, tokrat Verko Serdučko in pesmijo “Dancing Lascha Tumbai”, ki je izzvala tudi velike polemike zaradi domnevno protiruske vsebine. Verka je bil na koncu drugi (na fotografiji spodaj).
Med bizarne nastope lahko štejemo še eno zmagovalko, Conchito Wurst, “bradato žensko” iz Avstrije. Conchita je leta 2014 z zmagovalno pesmijo “Rise Like a Phoenix” prav tako vznemirila Rusijo. Vladimir Putin je njeno zmago komentiral kot “konec evropskih vrednot”. Navdušenci nad Evrovizijo in mnoge iz LGBTQ+ skupnosti pa je Conchitina zmaga le še bolj spodbudila v prepričanju, da je Evrovizija najlepši primer vključevanja drugačnosti. Sicer pa si nekaj najbolj odmevnih “bizarnih nastopov” lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Zakaj je Avstralija del Evrovizije?
Prav leta 2014, ko je zmagala Conchita, je na tekmovanju v Köbenhavenu prvič, sicer ne kot tekmovalka, nastopila Avstralija.
Prireditelji so za nastop v premoru med tekmovalnim delom in glasovanjem povabili avstralsko pevko Jessico Mauboy. Zanjo so se pri EBU odločili zaradi priljubljenosti tekmovanja za pesem Evrovizije med evropskimi diasporskimi skupnostmi na najmanjši celini. Že naslednje leto pa je zaradi velike priljubljenosti Evrovizije “tam spodaj” Avstralija nastopila tudi kot tekmovalka in se je doslej štirikrat uvrstila med prvih 10. Avstralija je druga država zunaj EBU regije, ki je sodelovala na tekmovanju.
Prvi je bil Maroko, ki se je tekmovanja prvič in edinkrat udeležil leta 1980. Avstralija se je tudi letos uvrstila v finale. Prav lahko pa se zgodi, da bo nastop skupine Voyager zadnji avstralski nastop na Evroviziji, ali pa zadnji vsaj za nekaj časa. Letos se namreč izteče pogodba avstralske televizije SBS, ki Evrovizijo prenaša v Avstraliji z Evropsko radiodifuzno zvezo (EBU).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!