Odkrili najstarejši meteorski krater: je pomagal zanetiti življenje na Zemlji?

Območje Pilbara v Zahodni Avstraliji; Slika je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Odkritje bi lahko bistveno preoblikovalo naše razumevanje ne le oblikovanja planeta, ampak tudi izvora življenja na njem.

Pred približno 3,5 milijarde let, ko je bil naš planet še sorazmerno mlad, je vanj s hitrostjo 36.000 kilometrov na uro treščil meteorit.

Pri tem je ustvaril krater s premerom več kot 100 kilometrov, drobci izvržene snovi pa so prekrili večji del, našega planeta.

Dokaze o tem sta našli ekipi z oddelka za znanosti o Zemlji in planetih na avstralski univerzi Curtin ter Geološkega zavoda Zahodne Avstralije, ki sta preučevali kamninske plasti v regiji Pilbara v Zahodni Avstraliji.

Več kot milijardo let starejši od doslej najstarejšega znanega kraterja

“Pred našim odkritjem je bil najstarejši znani udarni krater star 2,2 milijarde let, kar pomeni, da je to daleč najstarejši znani krater na Zemlji,” je dejal profesor Tim Johnson z univerze Curtin.

Po njegovih besedah pa to odkritje “pomembno postavlja pod vprašaj dosedanje predpostavke o starodavni zgodovini našega planeta”.

“Do zdaj geologi starodavnih kraterjev niso upoštevali, saj jih nismo poznali. Ta študija predstavlja ključen del sestavljanke zgodovine udarov na Zemlji in nakazuje, da bi lahko v prihodnosti odkrili še mnoge druge starodavne kraterje,” je še dodal.

Je pomagal zanetiti življenje na Zemlji?

Profesor Chris Kirkland z univerze Curtin pa je dejal, da odkritje osvetljuje vpliv meteoritov na zgodnje Zemljino okolje.

Odkritja, kot je ta, bi morda lahko pomagala pojasniti, kako se je na našem planetu začelo življenje.

Kraterji, ki so nastali ob udarcu meteorita, so morda ustvarili vroče vodne bazena, ki predstavljajo primerno okolje za življenje mikrobov.

Starost kraterja namreč sovpada s starostjo najstarejših znanih ostankov življenja, ki so jih našli prav na tem območju.

Moč udarca starodavnega meteorita pa je morda prispevala tudi k nastanku današnjih celin.

“Ogromna količina energije, sproščena ob tem udaru, bi lahko igrala ključno vlogo pri preoblikovanju zgodnje Zemljine skorje, bodisi s tem, da je en del potisnila pod drugega, bodisi s tem, da je magma iz globin Zemljinega plašča prodrla na površje,” je dejal Kirkland. Na ta način bi lahko nastali kratoni, velike stabilne kopenske mase, temelji današnjih celin.

Raziskava o odkritju je objavljena v znanstveni reviji Nature.