Odkrili več kot 300 novih skrivnostnih risb v puščavi: čemu so namenjene?

Del novo odkritih podob v puščavi Nazca (Foto: Zajem z)aslona/PNAS

Umetna inteligenca je v puščavi Nazca, kjer velike starodavne risbe v tleh, ki jih lahko vidimo le iz zraka, burijo domišljijo, našla na stotine novih. Znanstvenik meni, da ve, čemu so služile.

Odkar so v poznih 20. letih preteklega stoletja piloti prvič opazili velikanske, v puščavski pesek zarisane podobe (geoglife) v perujski puščavi Nazca, te burijo človeško domišljijo.

Čeprav jih arheologi, antropologi in etnologi preučujejo že zelo dolgo, nihče točno ne ve, čemu so služile. Večina podob je vidnih samo iz zraka ali vsaj okoliških hribov, zato domneve segajo vse od precej verjetnih religioznih in astronomskih namenov do bolj fantastičnih idej, da gre za sporočila Nezemljanom. Zdaj skupina raziskovalcev meni, da je našla pravilno razlago. S pomočjo umetne inteligence so namreč podvojili število znanih podob in si ustvarili sliko, kako so razporejene po puščavi.

Podobe in črte v puščavi Nazca so ustvarili pripadniki starodavne južnoameriške civilizacije, ki je po puščavi dobila tudi ime, med letoma 500 pred našim štetjem in 500 našega štetja. Na območju, velikem približno 440 kvadratnih kilometrov, so ljudje črtaste podobe ustvarili tako, da so odstranili zgornje rdeče obarvane plasti puščavske površine in razkrili svetlejše spodnje plasti zemlje, nekaj pa je tudi reliefnih podob, ki so jih ustvarili z nasipanjem kamenja.

Do pred kratkim so raziskovalci identificirali 430 podob, ki predstavljajo lokalne živali, rastline, človeka ali pa so drugih oblik.

Število podob se je skoraj podvojilo

Ker je raziskovanje velikega območja s klasičnimi arheološkimi postopki precej težavno, so si raziskovalci v novejšem času pomagali z droni in satelitsko fotografijo. Tako so, po pisanju Wikipedie, od leta 2000 dalje odkrili okoli 100 novih podob. Ves čas pa so domnevali, da je teh risb še več. Domneva se je zdaj izkazala za resnično.

Nedavno je namreč skupina raziskovalcev v raziskovanje vključila tudi umetno inteligenco. Njeni algoritmi so jim omogočili, da so na fotografijah, narejenih iz zraka, prepoznali šibke sledi geoglifov. Rezultati so bili presenetljivi. Raziskovalci so na ta način samo v pol leta odkrili več kot 300 prej neidentificiranih umetniških del, tudi na območjih, na katerih pred tem niso zaznali reliefnih črt, piše portal IFL Science. Odkritje je skoraj podvojilo število vseh znanih podob, o njem pa so raziskovalci poročali v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).

“Glavni motivi reliefnih geoglifov so bili ljudje, živina in človeške žrtve, vsi pa prikazujejo prizore z ljudmi ali stvarmi, ki so jih ljudje na nek način spremenili,” pišejo avtorji študije. Med slednjimi tako najdemo podobe udomačenih živali, pa tudi odrezanih glav, tudi podobo orke, ki “grozi z nožem” (na spodnji fotografiji jo najdete na srednji fotografiji v levem stolpcu).

Nazca, podobe, Peru, zgodovina, arheologija, umetna inteligenca — Del novo odkritih podob v puščavi Nazca (Foto: Zajem zaslona/PNAS)

Nova teorija o tem, čemu so podobe služile

Raziskovalci poskušajo tudi razumeti, zakaj so bile podobe ustvarjene. Njihov namen naj bi pojasnil način, kako so podobe razvrščene v prostoru, je prepričan Masato Sakai z univerze Yamagata na Japonskem, vodja raziskave.

“Razlog, zakaj je namen ustvarjanja geoglifov tako dolgo ostal neznan, je v tem, da prejšnji raziskovalci niso imeli osnovnih informacij o njihovih vrstah in porazdelitvi,” je Sakai povedal za Science Alert. “Vendar smo zahvaljujoč terenskim raziskavam, ki uporabljajo AI in daljinsko zaznavanje, to porazdelitev pojasnili in posledično osvetlili namen njihovega nastanka.”

Tako so raziskovalci ugotovili, da se črtaste podobe nahajajo v poprečju 34 metrov daleč od romarske poti, ki vodi do templja Cahuachi, ki ga povezujejo s civilizacijo Nazca in leži na hribovju, z obronkov katerega je mogoče videti podobe in črte, ki sestavljajo nekakšno cestno omrežje.

Zato domnevajo, da so ogromne črtaste figure ljudje ustvarili in uporabljali kot obredna mesta, na katerih so izvajali obrede na romanju. “Ker so glavni motivi črtastih geoglifov živali, je verjetno, da so se med romanjem izvajale obredne dejavnosti, povezane s temi živalmi,” pišejo raziskovalci.

Po drugi strani pa se reliefni glifi nahajajo ob pešpoteh, ki ne vodijo nikamor posebej in niso videti kot del skupnega cestnega omrežja, ki so ga starodavni ljudje ustvarili v puščavi. Avtorji študije zato menijo, da so bila ta manjša umetniška dela ustvarjena z namenom “izmenjave informacij o človeških dejavnostih s posamezniki ali manjšimi skupinami”.