Menu Item
Starodavni Egipt je razburkal domišljijo še vsake generacije, kot da ne želi ostati zakopan v preteklosti.
Danes nam je veliko stvari samoumevnih o svetu mumij, piramid in grobnic, dolga stoletja pa o njih nismo vedeli ničesar – dokler francoski vojaki leta 1799 niso našli odlomljene kamnite plošče z napisom.
V njej so vklesana besedila v treh različnih starodavnih pisavah. Ploščo so našli med izkopavanjem temeljev utrdbe Napoleonove vojske v Rosetti, zdaj Rašidu v Egiptu, in je bila ključ do razvozlavanja hieroglifov – staroegipčanskega sistema pisave. Razkrila je skrivnosti ene najstarejših civilizacij na svetu.
Takrat nihče ni znal prebrati ličnih slik in simbolov, vklesanih v kamen in naslikanih na papirusnih zvitkih. Te so našli v templjih ob Nilu, čeprav so srednjeveške arabske učenjake in renesančne popotnike ti že dolgo navduševali.
Egiptologinja Ilona Regulski je povedala, da so celo vojaki takoj prepoznali pomen gravirane plošče. Regulski je kustosinja nove razstave v Britanskem muzeju v Londonu, ki raziskuje tekmo za dekodiranje Kamna iz Rosette in obeležuje 200-letnico preboja.
Po Napoleonovem porazu v regiji so britanske sile ploščo iz temnega, granitu podobnega kamna, znanega kot granodiorit, poslale v Veliko Britanijo, kamor je prispela leta 1802. Naredili so odlitke in jih poslali egiptologom po vsej Evropi, kar je bil zgodnji poskus t. i. crowdsourcinga.
“V dveh letih po odkritju kamna je imela vsaka evropska država njegovo kopijo. To je bil zavesten proces znanstvenikov, ki so želeli čim prej razvozlati uganko,” je dejala Regulski.
“Menim, da je bilo takrat mnogim učenjakom vseeno, kdo bo prvi razkril pomen besedila, saj so upali, da bodo veliko izvedeli o starem Egiptu, kar se je izkazalo za pravilno.” Vendar so za razvozlavanje starodavne pisave potrebovali dve desetletji – kar v dobi Googlovega prevajalnika pomeni celo večnost. “Če pogledate zapiske – in to je bilo zame presenečenje, ko sem se začela ukvarjati s to razstavo – ni šlo ravno korak za korakom. Bilo je veliko napačnih zavojev,” je dejala.
Zlomljen kamen vsebuje tri pisave v dveh jezikih – 14 vrstic formalnih hieroglifov, 32 vrstic v demotičnem jeziku (poenostavljena, vsakdanja pisava, ki se je uporabljala v starem Egiptu) in 54 vrstic starogrščine – edina od treh, ki so jo takoj razumeli. Sam napis je množični odlok, ki ga je leta 196 pr. n. št. sprejel svet duhovnikov za obeležitev prve obletnice kronanja 13-letnega Ptolemaja V. Epifana. Največji preboj je uspel mlademu Francozu Jean-Françoisu Champollionu. Bolehen, a navdušen nad raziskovanjem je pisavo začel preučevati pri 17 letih. Osredotočil se je na obkrožene hieroglife, ki naj bi bili imena pomembnih egipčanskih osebnosti.
“Leta 1808 si ga je prvič dobro ogledal, vendar je bil pravzaprav obupan, saj se mu je zdelo zelo težko. Pritoževal se je, da kopije niso dobre. Ogledal si je nekaj drugih predmetov in bil znova obupan. In potem je rekel – v redu, vse bom opustil,” je dejala Regulski. Razočaran je opustil svoja prizadevanja in se raje poglobil v koptščino – živ jezik, ki izhaja iz starega egipčanskega jezika.
V Angliji se je Champollionov glavni tekmec v tekmi za dekodiranje plošče osredotočil na demotični del kamna. Dr. Thomas Young je dokazal, da je sestavljen iz zvokov in ideografskih znakov (besed ali idej). Vendar ni bil prepričan, ali so hieroglifi vsebovali fonetično komponento.
“Champollion je septembra 1822 dokazal, da gre za fonetični jezik in ne le za pisavo,” je navajala Regulski. “Zelo pomembna stvar, ki jo je Champollion odkril in ki ga je ločila od vseh drugih, je, da je spoznal, da ne gre le za abecedni, temveč hibridni ali mešani sistem. Obstajajo znaki, ki so popolne besede, in nato znaki, ki so posamezne črke, in vse to deluje skupaj kot eno. To mu je uspelo razumeti,” je pojasnila Regulski.
Kamen iz Rosette je v Britanskem muzeju na ogled že od leta 1802, le med prvo svetovno vojno je bil dve leti zaradi varnosti shranjen pod zemljo. Ob obletnici njegovega dešifriranja so egiptovski znanstveniki ponovno pozvali k vrnitvi predmeta v Egipt. Vendar je Regulski dejala, da muzej ni prejel nobene uradne prošnje iz Egipta.
Razstava obeležuje tudi razgibanost kulture, ki jo razkrivajo hieroglifi – zakaj in kako so mumificirali mrtve, zapletene sisteme merjenja časa ter kako so se navadni ljudje ljubili, poročali, ločevali, kako so vodili račune in poslovali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!