Zazrite se v nebo: kdaj bo vrhunec meteorskega dežja

perzeidi, solze svetega Lovrenca, meteoriti, meteorski dež

PROFIMEDIA

Čez slaba dva tedna se nam na nebu obeta vsakoletna predstava, ki je ne gre zamuditi – tudi 150 utrinkov na uro.

Že od sredine julija lahko, če dovolj dolgo strmite v nočno nebo, opazujete povečano število utrinkov, imenovan tudi “meteorski dež” ali “meteorski roj”.

Zemlja namreč vsako leto v tem času na poti okoli Sonca zaide v območje, kjer prečka pot kometa Swift Tuffle. Komet, ki za pot okoli Sonca potrebuje 133 let, za seboj pušča “oblak” vesoljskega drobirja. Ta, ko zaide v Zemljino atmosfero in začne padati proti površju, zažari zaradi trenja in zgori, mi pa to vidimo kot utrinek ali meteorit.

Julijsko-avgustovski meteorski dež astronomi imenujejo Perzeidi. Ime je dobil po ozvezdju Perzej, iz smeri katerega navidezno prihajajo meteoriti.

Med ljudstvom je znano tudi ime “solze svetega Lovrenca”. To ime je meteorski dež dobil, ker se višek zgodi okoli 10. avgusta, ko goduje krščanski svetnik Lovrenc, ki so ga leta 258 živega zažgali. Po legendi naj bi se njegove solze spremenile v utrinke. Meteorski dež je viden že v sredini julija, največji izbruh pa doseže v začetku druge tretjine avgusta.

Kot je za N1 povedal Andrej Guštin, direktor Cosmolaba, bo letos za nas najbolj zanimiva noč z 12. na 13. avgust, ko bo meteorski dež dosegel višek. “Seveda lahko nebo opazujete tudi že noč pred tem ali naslednjo noč, ker bo meteorski dež še vedno močan,” je dodal. Letos ga tudi ne bo motila premočna Lunina svetloba, saj bo takrat na nebu le ozek prvi krajec. “Perzeidov pa ne opazujte v mestih, pač pa na krajih, kjer je svetlobno onesnaženje majhno,” je svetoval.

Kje in kako je Perzeide najbolje opazovati, pa v spodnjem videu opisuje Matej Mihelčič iz astronomske revije Spika. Video je nastal pred petimi leti, vendar je v svojem bistvu še vedno aktualen.

Na dan največjega izbruha Perzeidov lahko na uro opazimo od 60 do 150 meteorjev. Največ jih je mogoče videti zjutraj pred zoro. Nekateri so vidni tudi zvečer, ko priletijo v atmosfero pod kotom in pustijo za sabo dolgo svetle repe, včasih pa lahko nastane tudi bolid. Večina Perzeidov zgori v atmosferi okoli 80 kilometrov visoko, piše Wikipedia.

Veliko delcev, ki zasvetijo na nebu, je bilo del oblaka že več kot tisoč let, nekaj delcev pa je “mladih”, saj izhajajo iz zadnjega obhoda kometa na tem območju, leta 1865, še piše Wikipedia.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.