Menu Item
Veliko voznikov zimo povezuje zgolj z menjavo zimskih gum. Vendar je še nekaj stvari, na katere je treba misliti zato, da bo vožnja prijetnejša in predvsem varnejša.
Čeprav se zima že počasi pripravlja na slovo, še vedno ni rekla zadnje besede in nas lahko preseneti.
Predvsem na cesti se včasih zdi, da nekateri vozniki na zimo nikoli niso zares dobro pripravljeni. Katere pa so najpogostejše napake, ki jih vozniki naredijo med zimo?
O tem smo vprašali AMZS.
V odgovoru pa so nam poslali tudi izsledke raziskave, ki so jo naredili že leta 2016, vendar pa se razmere v zimskem času in v prometu v tem času niso bistveno spremenile, tako da “zimske napake voznikov” najverjetneje ostajajo enake.
Odpoved akumulatorja
70 odstotkov voznikov je že imelo težave z zagonom motorja zaradi praznega akumulatorja.
60 odstotkov voznikov, mlajših od 35 let, motorja ne bi znalo zagnati s pomožnimi kabli.
Najpogostejši vzrok klicev na pomoč na številko 1987 je pozimi po izkušnjah službe AMZS za pomoč na cesti izpraznjen oziroma slabo delujoč avtomobilski akumulator.
Baterija namreč mora pozimi opraviti več dela kot običajno, zato je brezhibno stanje baterije močno pomembno.
Stanje akumulatorja je potrebno pozimi večkrat preverjati.
Zmrznjena tekočina za čiščenje vetrobranskih stekel
69 odstotkov voznikov je priznalo, da se jim je že pripetilo, da jim je med vožnjo zmanjkalo tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla.
30 odstotkov voznikov je priznalo, da jim je tekočina že kdaj zmrznila.
Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da je kar 30 odstotkov voznikov priznalo, da jim je pozimi že kdaj zamrznila tekočina za čiščenje vetrobranskih stekel.
To pomeni, da letne tekočine za čiščenje stekel niso pravočasno zamenjali za zimsko, ki vsebuje sredstvo proti zamrzovanju (antifriz).
Tekočino je potrebno zamenjati, še preden se temperature spustijo pod ledišče, opozarjajo na AMZS.
Slaba vidljivost in vidnost
Skoraj petina voznikov je v anketi odgovorila, da jim škripajo brisalci, kar pomeni, da je bilo njihovo delovanje nepravilno. To pa pomeni manj čista vetrobranska stekla in zato slabšo vidljivost.
In če se vozniki pozimi za vetrobransko in stranska stekla še nekako potrudijo (vsaj na voznikovi strani), na druga stekla včasih kar malce pozabijo ali pa ji vsaj ne očistijo dovolj dobro.
In med druga stekla ne spadajo samo stekla na oknih in vratih avtomobila, ampak tudi ogledala in stekla žarometov.
Pomembno je tudi, da predvsem pri sneženju ne očistimo samo oken, pač pa tudi streho in druge horizontalne površine na avtomobilu. “Avto naj ne bo potujoči iglu,” pravijo na AMZS.
Pozimi je zaradi kratkega svetlega dneva vidljivost slabša. Pri tem mnogi vozniki pozabljajo, da obvezne dnevne luči velikokrat svetijo samo spredaj, zadaj pa ne. Zato je potrebno podnevi ročno prižgati zasenčene luči, pravijo na AMZS. Ob sneženju pa je potrebno večkrat očistiti žaromete.
Stanje zimskih pnevmatik
30 odstotkov voznikov ne zna preveriti globine dezena na pnevmatiki;
22 odstotkov voznikov, mlajših od 35 let, ne zna preveriti tlaka v pnevmatikah;
25 odstotkov voznikov nikoli ali pa le izjemoma preverja tlak v pnevmatikah;
47 odstotkov voznikov meni, da znajo namestiti snežne verige.
“Mnogi vozniki pripravo vozila na zimo povezujejo zgolj z menjavo pnevmatik,” pravijo na AMZS. Pri tem pa mnogi niti ne vedo, kakšne so zahteve za zimske gume, in to prepuščajo avtomehaniku.
O zimskih gumah, njihovem vzdrževanju in pomembnosti tlaka v zimskih pnevmatikah smo že pisali, zato bomo tokrat samo zapisali svetovalno formulo, ki so jo razvili pri AMZS.
Imenuje se 4 x 4 x 4: vozniki naj na avto namestijo 4 enake pnevmatike z vsaj 4 milimetri profila, pnevmatike pa naj ne bodo starejše od 4 let.
Varnostna razdalja
64 odstotkov voznikov ne ve, kolikšna je zavorna razdalja pri hitrosti 30 km/h.
Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, morajo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na hitre spremembe voznih razmer, poudarjajo na AMZS.
Pri tem je varnostna razdalja eden najpomembnejših faktorjev, ki odločajo o tem, kakšne bodo posledice morebitnega trčenja.
Letošnjo zimo smo že nekajkrat pisali tudi o verižnih trčenjih na naših cestah, ki so bila posledica tudi neupoštevanja voznih razmer in varnostne razdalje.
Varnostna razdalja pa je povezana z zavorno potjo vozila med ustavljanjem. Na zasneženem ali blatnem vozišču je zavorna pot od 3- do 4-krat daljša kot na suhem vozišču, na poledenelem pa kar 8-krat daljša kot na suhem.
Kakšne naj bi bile minimalne varnostne razdalje pri hitrostih 30, 40, 60 in 100 kilometrov na uro na različnih voziščih, kaže spodnja tabela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje