Peta sezona Krone: ali lahko takšna serija res škodi ugledu kraljeve družine?

PROFIMEDIA

Peta sezona Netflixove serije Krona je dvignila ogromno prahu. Mnenja se namreč krešejo o tem, kako verodostojen je prikaz dogodkov, ki so zagotovo zaznamovali britansko kraljevo družino. Vendar: ali lahko takšna serija res škodi ugledu kraljeve družine?

“Zgodovino pišejo zmagovalci” je znani rek, ki pa ga verjetno ni izrekel Winston Churchill, kot mnogi menijo. To je zanimiva misel, ni pa opravičilo, da se na novo spišejo dogodki v letu 2022, ki so povezani z britansko kraljevo družino.

Glede na to, kdo pripoveduje – Netflix oziroma še natančneje peta sezona njegove uspešnice Krona, ki prikazuje življenje, družino in vladanje kraljice Elizabete II. – se zgodovina upodablja, olepšuje ali razbija na koščke. O zmagovalcih in poražencih lahko razpravljamo v vsakem scenariju, odvisno od tega, kako opazovalci opredelijo “zmago” in “poraz”.

Nova sezona, ki je izšla v sredo, prikazuje življenje kraljeve družine v burnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z mučno ločitvijo princa Charlesa (zdaj kralj Karel III.) in princese Diane ter Elizabetinim “annus horribilis” (grozno leto) govorom iz leta 1992, ko je požar uničil velik del Windsorskega gradu. Podrobnosti o peti sezoni serije so že pred predvajanjem serije začele prihajati na dan in hitro sprožile neodobravanje mnogih. Ena od zgodb v seriji naj bi vključevala princa Charlesa, zdaj kralja, ki lobira za kraljičino abdikacijo. Zato je nekdanji britanski premier John Major serijo označil za popolno neumnost.

Kmalu se mu je pridružila tudi Judi Dench. V pismu londonskemu časopisu The Times je zapisala, da bodo nekatere insinuacije v najnovejši sezoni serije “izbrisale meje med zgodovinsko natančnostjo in grobim senzacionalizmom”, zlasti ob kraljičini smrti septembra.

Igralka, ki je za vlogo kraljice Elizabete I. v uspešnici Zaljubljeni Shakespeare iz leta 1998 prejela oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo, je izrazila tudi zaskrbljenost, da bi veliko število gledalcev lahko domnevalo, da vsebina serije odraža zgodovinsko resnico. Pretočna platforma se je na te pritožbe odzvala z opozorilom, v katerem pojasnjuje, da gre za izmišljeno dramatizacijo, ki so jo navdihnili resnični dogodki.

To je bila velikodušna gesta, ne pa takšna, ki bi jo zmagovalec moral narediti. Krona nikoli ni bila predstavljena kot dokumentarni film, niti ni bilo nikdar objavljeno, da popolnoma povzema zasebne trenutke med člani kraljeve družine. V njej se počne to, kar se je v zgodovinskih televizijskih oddajah, filmih, gledaliških igrah in leposlovju vedno počelo: dejanski dogodki služijo kot ohlapni obrisi, dopolnjujejo jih z umetniško fikcijo in zaupajo inteligenci gledalcev, da bodo znali med njimi razlikovati. Njen ustvarjalec in scenarist Peter Morgan je poveljnik reda britanskega imperija za zasluge na področju drame, ne zgodovine, in razburjenje okoli Krone ni odraz prevlade serije, temveč družine Windsor.

Prvič, kraljeva družina ima – tako kot vsaka javna osebnost – pravico podati izjavo, v kateri pojasni vse, kar je v seriji po njenem mnenju žaljivo ali napačno predstavljeno. Prejšnji teden je po Majorjevih stopinjah šel tudi tiskovni predstavnik Tonyja Blaira in obsodil prizore z nekdanjim predsednikom vlade in Charlesom – da so “smeti”.

“Stroj za oglaševanje” v Buckinghamski palači je bistveno močnejši od obeh omenjenih, in dejstvo, da ne deluje, pomeni, da Krona morda ni tako nepravična ali škodljiva, ali pa člani kraljeve družine razumejo, da bi jih prikazalo v slabi luči, če bi preresno jemali serijo.

Ljudje, ki živijo v steklenih hišah, naj ne mečejo kamenja, družine, ki živijo v palačah, pa naj ne obtožujejo drugih zaradi nepravičnosti. Najslavnejša ameriška družina Kardashian že leta nasprotuje očitkom, da je “slavna le zato, ker je slavna”. Njeni člani lahko svoje bogastvo pripišejo podjetjem, ki so jih ustvarili sami, in očitno so se sprijaznili, da ima zaslužek zaradi njihove javne podobe svojo ceno.

Dominic West, Olivia Williams — PROFIMEDIA

Britanska kraljeva družina uživa svoje bogastvo in privilegije predvsem zaradi dobre volje in davkov javnosti, in čeprav je njena presoja včasih zelo zaželena, se zdi, da je pravilno predvidela, da ne bi bilo pametno, če bi se vmešala v dramatizacijo, ki je spodbudila zanimanje javnosti v njeno smer. Kot so poudarili zgodovinarji, je serija gledalcem omogočila, da so cenili izzive statusa. Uporaba tega statusa za zaščito ega bi zagotovo izničila ta humanizacijski učinek.

Kot se pogosto dogaja, se kraljevi družini zaradi vsega prahu, ki se dviga, nikoli ni treba braniti sami. Netflix je namreč poleg opozorila z objavo izjave poudaril še, da je peta sezona “fiktivna dramatizacija, ki predstavlja, kaj bi se lahko za zaprtimi vrati v pomembnem desetletju zgodilo kraljevi družini, tega pa so novinarji, biografi in zgodovinarji že podrobno preučili in dobro dokumentirali”.

Netflix je v enem samem odstavku potrdil, da kraljeva družina ostaja dovolj zanimiva, da lahko navdihuje veličastne televizijske projekte, in jo zaščitil pred škodljivimi posledicami. Zgodovino mogoče pišejo zmagovalci, in to, kar je napisal Morgan, je fikcija. Vendar je kraljeva družina nekako – pošteno ali ne – zmagovalka.