Pirati plastike razkrivajo: 75 % slovenskih rek onesnaženih z mikroplastiko

author
T. L.
12. dec 2021. 13:15
>
20:49
Pirati plastike, dijaki, šolarji, znanstveniki, smeti
Arhiv | Arhiv

V sklopu Meseca znanosti je te dni potekal zaključek projekta Pirati plastike - dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1.400 učencem in dijakom 100 slovenskih šol približal skupnostno znanost in problematiko onesnaževanja s plastiko.

Mladi so znanstvenikom pomagali pri pionirskem delu - množičnem vzorčenju mikroplastike v slovenskih rekah, s katero je po trenutnih rezultatih onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek.
Projekt Pirati plastike, ki je potekal na pobudo tria Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske, so na zaključnem dogodku v Mesecu znanosti predstavili pobudniki, partnerji in sodelujoči. Vodja slovenske piratske misije, dr. Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih.

Najbolj onesnažena - Sava med Krškim in Brežicam


75 % vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m3 vode je bilo največ mikroplastičnih delcev v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi. Po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem, Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le 6: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a, kot opozarja dr. Grego, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.

1639041624-IMG_0745-1024x683.jpg
Arhiv | Arhiv


Nakupovalne vrečke


Najpogostejši material v slovenskih rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa je bila zaznana v bližini mest, npr. v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, v Gradaščici na Dobrovi, v Dravi pri Mariboru. Dr. Grego je ob tem izpostavila: ''Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali.''

Odpadki ob brežinah rek

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih