Pleme, ki je po petsto letih prekinilo izolacijo, da bi svet opozorilo na katastrofo

Sierra Nevada de Santa Marta na severu Kolumbije je najvišji obalni masiv na svetu, saj se njene gore dvigajo do 5730 metrov. Prav tam, med gorskimi vrhovi, je zatočišče našlo pleme Kogi, ki je več kot 500 let živelo v izolaciji.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je pleme počasi začelo stopati v stik z zunanjim svetom. Niso jih pritegnile sodobne tehnologije niti industrijsko predelana hrana. Iz izolacije so stopili zato, da bi ljudi opozorili na zlo, ki ga povzročajo z uničevanjem narave, da bi zaščitili svoje domove, pa tudi svet.

Za vse so krivi Mlajši bratje

Za pleme Kogi so njihove gore Srce sveta – kraj, kjer se je začelo vse življenje. Imajo se za Starejše brate, ki z obredi in molitvami varujejo Srce sveta ter skrbijo za ekološko in duhovno ravnovesje planeta. To ravnovesje so ogrozili Mlajši bratje oziroma tujci, kot jih imenujejo Kogiji. Uničevalce narave Kogiji dojemajo kot otroke, ki ne razumejo, kaj v resnici počnejo rekam, gozdovom in goram.

Kogiji so, tako kot plemena Wiwa, Kangwama in Arhuaco, potomci domorodne civilizacije Tairona, ki so jo premagali španski osvajalci. Tisti, ki so preživeli spopade, so zbežali v gore. Kogiji, ki so živeli najbližje gorskim vrhovom, so se popolnoma ločili od preostalega sveta. Medtem so Mlajši bratje neutrudno krčili avtohtone gozdove za pridelavo hrane, pa tudi kokaina. Skrb vzbujajoči podatki kažejo, da je danes ostalo le še 17 odstotkov prvotnih gozdov Sierra Nevade.

Zaščiteno Srce sveta

Srce sveta, mogočni masiv Sierra Nevada de Santa Marta, se razteza od vznožja, ki se dotika Karibskega morja, do vrhov, na katerih se sneg ne stali vse leto. Med tema dvema skrajnostma se zvrstijo različni ekosistemi – od ledenikov in meglenih višav do soparne tropske džungle. To izjemno območje se ponaša z eno največjih biotskih raznovrstnosti na planetu, UNESCO pa ga je zaščitil kot biosferni rezervat.

Območje je zatočišče za več kot 600 vrst ptic, med njimi 36 endemičnih, ter 189 vrst sesalcev. Leta 2013 je Mednarodna zveza za varstvo narave narodni park Sierra Nevada de Santa Marta razglasila za "najbolj nenadomestljivo" območje na svetu za ogrožene vrste.

Film, ki bi moral spremeniti vse

V poznih osemdesetih letih so plemenski duhovniki oziroma mamosi sprejeli težko odločitev, da končajo izolacijo. Na njihovo povabilo je prišel britanski režiser Alan Ereira in v naslednjih dveh desetletjih s plemenom sodeloval pri snemanju dokumentarnih filmov, s katerimi so Mlajše brate opozarjali, kam vodijo dejanja plenjenja narave. Svete reke so presihale, ledeniki so se talili. Srce sveta je bilo bolno, morda celo na robu smrti.

Ereira v svoji knjigi The Heart of the World (1990) opisuje, kako se je končala njegova prva izkušnja s Kogiji. Po koncu snemanja dokumentarca je snemalna ekipa prečkala most, mamosi pa so ga simbolično zaprli. Rekli so jim, da se Mlajši bratje ne bi smeli vrniti. Le Alan naj bi se še enkrat vrnil, da jim pokaže posneti film. Ereira je obljubo izpolnil, vendar se uničevanje narave ni ustavilo – nasprotno, še pospešilo se je.

Novo pridobljena slava Kogijev pa je pritegnila turiste, antropologe in duhovne iskalce vseh vrst, ki so se podali na potovanje v upanju, da bodo spoznali "nedotaknjeno" domorodno kulturo in vsrkali njeno modrost – ali pa vsaj posneli dobre fotografije.

"Želimo, da Mlajši brat ve, da sem ne more več prihajati, da se ne more vrniti. Tukaj postavljamo mejo. Razumite, ne želimo, da prihaja sem in nas moti. Toliko je že uničil," so Kogiji povedali v enem od dokumentarcev.

Odkar je Ereira v poznih osemdesetih letih prvič obiskal Kogije, je pleme sprejelo le majhno število zunanjih obiskovalcev: akademike, jezikoslovce in ekologe, katerih motivom so lahko zaupali. Uradna dovoljenja za obisk izdaja organizacija Gonawindúa Tayrona (OGT), ki deluje kot predstavniško telo domorodne vlade. Danes je OGT večinoma usmerjena v upravljanje rezervata Kogijev, varstvo narave ter pomoč pri pridelavi in prodaji kave, od katere pleme živi, je poročal hrvaški portal Punkufer.