Oglaševanje

Po dolgih letih bodo razkrili skrivnost češkega "očeta naroda", ki se je družil s Plečnikom

Kamilo Lorenci
16. sep 2025. 05:09
zapečateno pismo Tomaša Masaryka
Foto: Zajem zaslona/X/Massimo@Rainmaker1973

V petek bodo na posebni slovesnosti odprli pismo prvega češkoslovaškega predsednika, ki je ostalo zapečateno 87 let.

Oglaševanje

V petek, 19. septembra, bodo v poletni rezidenci češkega predsednika odprli zapečateno ovojnico iz leta 1937, za katero menijo, da vsebuje zadnje besede prvega češkoslovaškega predsednika Tomaša Masaryka.

Kot piše portal Češkega radia, je ovojnica v lasti Češkega državnega arhiva od leta 2005, pod budnim nadzorom arhivista Jirija Krestana, ki jo opisuje kot običajno, belo, zapečateno in žigosano.

Oglaševanje

Arhivu jo je podaril Antonín Šum, tajnik Jana Masaryka, Tomaševega sina, ki je po koncu druge svetovne vojne postal češki zunanji minister.

Ko so leta 1948 oblast na Češkoslovaškem prevzeli komunisti, je Jan Masaryk umrl v nepojasnjenih okoliščinah, njegov arhiv, skupaj s skrivnostno ovojnico, pa je prevzel Šum.

Tomaš Masaryk - oče češkega naroda

Tomaša Garrigua Masaryka mnogi Čehi imenujejo "oče naroda".

Profesor filozofije, politični aktivist in državnik je bil prvi predsednik Češkoslovaške republike, ustanovljene po razpadu Avstro-Ogrske monarhije po koncu I. svetovne vojne, leta 1918.

Kot politični aktivist si je sprva želel reformirati Habsburško monarhijo v demokratično federacijo, med prvo svetovno vojno pa se je začel zavzemati za ukinitev monarhije in postal goreč zagovornik neodvisne države Čehov in Slovakov.

Po letu 1918 je bil za češkoslovaškega predsednika izvoljen še trikrat (1920, 1927 in 1934). Leta 1935 je odstopil zaradi starosti (85 let). Takrat se je umaknil iz političnega življenja in dve leti kasneje umrl.

Oglaševanje

Tomaš Masaryk Foto WIKIPEDIA
Tomaš Masaryk (1850-1937) | Foto: WIKIPEDIA

Leta 1950 so tedanje oblasti Šuma obsodile zaradi veleizdaje in v zaporu je odslužil 12 let. Do Masarykovih arhivov pa je ponovno prišel po žametni revoluciji, koncu komunističnega režima, leta 1989.

Ko je leto pred smrtjo ovojnico predal Češkemu državnemu arhivu, je Krestana prosil, naj ovojnica ostane zaprta še 20 let, kot je na njej zapisano.

Oglaševanje

Kaj bi utegnile biti zadnje besede Tomasa Masaryka, seveda ni znano, vsebino pa bodo razkrili ob odprtju.

Ovojnico bodo na gradu Lany odprli ob prisotnosti sedanjega češkega predsednika Petra Pavla, dogodek pa bo v živo prenašal državni radio.

Masaryk in Slovenija

Tomaš Masaryk je povezan tudi s Slovenijo.

Kot piše portal kamra.si, se je Masaryk kot novi predsednik preselil na praški grad (Hradčany), ki ga je želel prilagoditi novi funkciji, sedežu češkoslovaškega predsednika.

Masaryk si je želel "dih svežega zraka", nekaj klasičnega, a hkrati modernega, zato je za prenovo gradu izbral slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je v tistem času poučeval v Pragi.

Slovenski arhitekt je ponudbo sprejel in z obnovo začel leta 1920.

Masaryk je s Plečnikom ostal prijatelj tudi po tem, ko je ta končal prenovo in se vrnil v Slovenijo. Tudi njegova hči Alice je postala Plečnikova dolgoletna prijateljica, s katero sta bila – tako kot z njenim očetom – v stikih prek pisem vse do arhitektove smrti.

Po Tomašu Masaryku sta imenovani tudi cesta v Ljubljani in ulica v Mariboru.

PODKAST O ZDRAVJU: Največja napaka pri prehrani, ki jo dela večina ljudi

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih