Po sledeh pogovora Putina in Šija. S presaditvami do nesmrtnosti?

Je mogoče postati nesmrten s pomočjo presaditev organov? Prav to nenavadno temo sta ta teden načela kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin, ko sta se srečala na vojaški paradi v Pekingu. O tem smo poročali tudi mi.

Mikrofoni so namreč ujeli pogovor Putinovega prevajalca, ki je kitajskemu predsedniku Šiju prevajal besede ruskega predsednika, ki je pojasnjeval, kako je mogoče človeške organe znova in znova presajati "tako, da človek postaja vse mlajši", ter da bi na ta način lahko staranje "odložili za nedoločen čas".

"Napoveduje se, da bi bilo v tem stoletju mogoče dočakati 150 let," je dodal Putin.

Njuna nasmejana obraza in smeh nakazujejo, da je šlo za šalo, piše britanski BBC – toda je v tem morda tudi zrno resnice?

Presajeni organi ne trajajo večno

Presaditve organov nedvomno rešujejo življenja.

Napredek medicine in tehnologije pomeni, da presajeni organi v ljudeh delujejo vse dlje. Nekateri pacienti lahko živijo s presajenimi ledvicami že več kot 50 let.

Življenjska doba organa je odvisna od zdravja darovalca in prejemnika – ter od tega, kako dobro za prejeti organ skrbijo.

Toda vsaka operacija nosi resna tveganja. Poleg tega morajo prejemniki organov do konca življenja jemati imunosupresive, močna zdravila proti zavrnitvi organa. Ta imajo neželene učinke (na primer visok krvni tlak) in povečujejo tveganje za okužbe. Kljub zdravilom pa lahko pride do zavrnitve.

Smernice prihodnosti: organi po meri

Znanstveniki razvijajo organe brez tveganja zavrnitve, in sicer z gensko spremenjenimi prašiči. S tehnologijo, imenovano crispr, odstranijo nekatere prašičje gene ter dodajo človeške, da so organi združljivejši.

Prašiči so za to primerni, ker imajo organe podobne človeškim tako po funkciji kot po velikosti.

Gre za še zelo eksperimentalno področje: opravljeni so bili prvi posegi s presaditvijo srca in ledvice prašiča v človeka.

Oba pacienta sta pozneje umrla, a sta tlakovala pot razvoju ksenotransplantacije – presajanja živih celic, tkiv ali organov med različnimi vrstami.

Druga raziskovalna pot je gojenje novih organov iz lastnih človeških celic. Matične celice se lahko razvijejo v katero koli vrsto tkiva v telesu.

Čeprav popolnoma funkcionalnega človeškega organa še niso ustvarili, so znanstveniki vedno bližje.

Nesmrtnost? Ne ravno

Takšni dosežki imajo namen zdraviti bolezni in podaljšati kakovost življenja – ne pa zagotavljati nesmrtnosti ali podaljševati starost na 150 let. Čeprav organi rešujejo življenja, pa je znanost za zdaj še daleč od tega, da bi staranje lahko preprečili "za nedoločen čas", še piše BBC.

"Presaditve se ne slišijo kot privlačen način preživljanja upokojitve"

Profesor Neil Mabbott, strokovnjak za imunopatologijo z Inštituta Roslin na univerzi v Edinburgu, meni, da bi bila zgornja meja človeške življenjske dobe morda pri 125 letih.

Po njegovih besedah je res, da je mogoče poškodovane ali obolele organe nadomestiti s presaditvijo, toda s staranjem postane naše telo precej manj odporno in manj sposobno spoprijemati se s fizičnimi obremenitvami.

Namesto da bi se osredotočali na podaljševanje življenjske dobe, bi se morali raje truditi za zdravje v letih, ki jih dejansko živimo.

Prof. Mabbott dodaja: "Živeti bistveno dlje, a trpeti zaradi številnih bolezni, ki spremljajo staranje, ter se iz bolnišnice v bolnišnico seliti zaradi novih presaditev tkiv – to se ne sliši kot privlačen način preživljanja upokojitve!"