Menu Item
Izginotje svoje čase največje ladje na svetu, ki so jo izdelali v puljski ladjedelnici, nikoli ni bilo popolnoma pojasnjeno.
Ko so v puljski ladjedelnici leta 1972 splovili 314 metrov dolg, 50 metrov širok in 26 metrov visok mega tanker, je bil to dogodek, o katerem so poročali vsi jugoslovanski mediji.
Kaj ne bi, saj je bil ob dogodku prisoten celoten jugoslovanski državni, politični in vojaški vrh, na čelu s predsednikom Josipom Brozom – Titom.
Krstna botra takrat največje ladje na svetu je bila Titova soproga Jovanka Broz. “Dajem ti ime Berge Istra z željo, da ga nosiš v ponos svojim graditeljem,” je dejala ob splovitvi. Berge Istra je bil prvi od enajstih kombiniranih mega tankerjev za prevoz goriva in rud, ki so jih v začetku 70. let prejšnjega stoletja izdelali v ladjedelnici Uljanik v Pulju. Bila je ponos jugoslovanskega ladjedelništva in tudi mesta, kjer je bila zgrajena. Zato je bil šok, ko je dobra tri leta pozneje izginila v Tihem oceanu, toliko večji.
Iskanje so začeli šele deset dni po izginotju
Ladja je plula pod liberijsko zastavo, njen lastnik pa je bilo norveško podjetje Bergesen, ki je ladjo tudi naročilo in ki je še danes eno največjih ladijskih podjetij na svetu.
Konec decembra je Berge Istra bila na poti iz brazilskega mesta Tubarão na Japonsko, natovorjena s 188.000 tonami železove rude. Na njej je bilo 32 članov posadke, dva izmed njih sta bila Jugoslovana, zakonski par Egidio in Karmen Ševrlica.
Zadnji stik z ladjo je bil vzpostavljen 30. decembra 1975, ko je bila ladja blizu filipinskega otoka Mindanao. Po enem tednu, 7. januarja, so ladjo razglasili za pogrešano, šele dva dni pozneje so sprožili veliko iskalno akcijo, ki pa ni prinesla rezultatov. 16. januarja 1976 je bila akcija preklicana, člane posadke so razglasili za pogrešane.
19. januarja je britanska zavarovalniška hiša Lloyd ladjo razglasila za pogrešano in lastniku izplačala takrat največjo odškodnino, kdajkoli izplačano za pogrešano ladjo, piše srbska redakcija BBC. New York Times je takrat poročal, da je izginotje Berge Istre zavarovalnico stalo takratnih 27 milijonov dolarjev, preračunano na današnjo vrednost bi to zneslo nekaj več kot 148 milijonov dolarjev.
Le dva dni pozneje so japonski ribiči iz morja potegnili reševalni čoln, na katerem sta bila takrat 41-letni Imeldo Barreto León in 39-letni Epifanio López. Bila sta mornarja na Berge Istri, in kot se je izkazalo, edina preživela. Na novinarski konferenci, ki so jo organizirali po njunem izpustu iz bolnišnice, sta Španca povedala, da sta barvala premec ladje, ko jo je pretresla serija eksplozij in je v nekaj sekundah potonila. León se je s težavo rešil, da ga ni posesal vrtinec potapljajoče ladje in mu je uspelo splezati na reševalni čoln, ki se je odlepil od ladje, in mu vanj potegniti nezavestnega Lópeza. Na morju sta preživela 20 dni s pičlimi količinami vode in hrane, ki so po potopitvi ladje splavali na površje.
Spodnji videoposnetek prikazuje rešena mornarja ob prevozu v bolnišnico in na poznejši novinarski konferenci. Voditelj v posnetku je prevedel njune besede in povedal, da sta spregovorila o močnem sunku, ki je sledil eksploziji. V drugem delu sta povedala, da sta si vsak dan razdelila za pol prsta dolgo rezino ploščice s posušenim sadjem.
Lastnik nikoli ni razkril podrobnosti
Kaj je bil dejanski vzrok za to, da je ladja potonila, tudi danes ni popolnoma jasno. Lastnik, podjetje Bergesen, podatkov ni nikoli objavil. Zato o tem kroži več teorij. Najpogostejša je, da so eksplozije povzročili ostanki nafte v tovornem predelu, ki je bil napolnjen z železovo rudo, piše hrvaška verzija Wikipedie.
Eden od scenaristov dokumentarnega filma o Berge Istri, ki so ga leta 2020 posneli v produkciji hrvaške nacionalne televizije, novinar Zoran Angeleski je za srbsko redakcijo BBC dejal, da sta vzrok za potopitev Berge Istre pohlep in slabo ravnanje z ladjo. “Ladjo so neprestano popravljali, dograjevali, tudi med plovbo so varili, pri čemer je bilo ravnanje s sistemom za nevtralizacijo plinov neprofesionalno in brezbrižno,” je povedal Angeleski. Potem ko so iz ladje izčrpali nafto, da bi vanjo naložili železovo rudo, so v prostorih ostali plini, zaradi česar so kakršnakoli dela na ladji, predvsem pa varjenje, nadvse rizični.
Napovednik dokumentarca si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Skrivnostno potonila tudi “ladja dvojčica” Berge Istre
Še bolj pa se je skrivnost potopa Berge Istre poglobila, ko je le štiri leta v podobno skrivnostnih okoliščinah potonila tudi Berge Vanga, “ladja dvojčica” Berge Istre, ki je bila prav tako v lasti podjetja Bergesen.
Takrat je življenje izgubilo 40 ljudi. Po izginotju teh dveh ladij kombiniranih tankerjev niso več gradili, nafte pa nikoli več niso prevažali z železovo rudo, piše hrvaška Wikipedia.
Bolj vraževerni so izginotje Berge Istre pripisovali temu, da je v času izginotja plula po območju Tihega oceana, ki ga nekateri imenujejo tudi Hudičevo morje. To območje naj bi bilo pacifiška različica veliko bolj razvpitega Bermudskega trikotnika, v katerem naj bi domnevno nepojasnjeno izginjale ladje in letala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje