Na krovu ladje v Tihem oceanu ob kalifornijski obali se je po nesreči znašla kraljica med hobotnicami, orjaška pacifiška hobotnica.
Orjaška pacifiška hobotnica velja za največjo vrsto hobotnic na svetu in živi dlje kot katerakoli druga vrsta hobotnic, jo opišejo na National Geographicu. Največji primerek te vrste do zdaj je po trditvah znanstvenikov meril dobrih devet metrov v širino in tehtal kar 272 kilogramov. V povprečju so te hobotnice velike slabih pet metrov, tehtajo pa približno 50 kilogramov.
En primerek se je po nesreči znašel v ribiški mreži ladje, ki je plula ob kalifornijski obali. Osupli in očarani člani posadke so kraljico oceanov ujeli v objektiv kamere, nato pa ji odprli “vrata”, da se je elegantno vrnila v globine oceana.
Mojstrice kamuflaže
Impresivne hobotnice so mojstrice kamuflaže. Podobno kot ostale imajo v koži posebne pigmentne celice za spreminjanje barv in tekstur, kar jim služi pri obrambi pred plenilci. Mojstrsko se namreč zlijejo s kompleksnimi vzorci koral, rastlin in skal.
Ne le gromozanske, vrsta je tudi izjemno inteligentna, pišejo v kanadski organizaciji World Wildlife Fund. V laboratorijskih testih so opravile nadvse zapletene naloge, kot sta reševanje labirintov in odpiranje kozarcev s svojimi osmimi lovkami.
Skrivajo se tudi do sto metrov globoko v oceanu, kjer spretne mesojedke ponoči lovijo školjke, kozice, jastoge in majhne ribe. S strupom paralizirajo svoj plen, nato pa z ostrim kljunom razbijejo lupino in raztrgajo meso.
Fantastičen čut za vonj in okus
Vseh osem lovk te hobotnice ima približno 2.240 priseskov, na katerem imajo več receptorjev za okus kot človeški jezik, vsakega pa lahko posamezno nadzorujejo.
Njihova populacija ni znana. Vrste sicer ne bomo našli na seznamu ogroženih bitij, a tudi njih ogrožajo podnebne spremembe in onesnaženje oceanov.
Zanimivo je, da tako samci kot samice kmalu po koncu razmnoževanja poginejo. Njihova življenjska doba je sicer približno štiri leta. Samice živijo dovolj dolgo, da skrbijo za jajčeca, vendar pa v tem večmesečnem obdobju valjenja ne jedo in običajno kmalu po tem poginejo, pojasnijo na National Geographicu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje