Menu Item
Mesta po vsem svetu se med vse pogostejšimi vročinskimi valovi neznosno pregrevajo. Podobno velja tudi za prestolnico naših severnih sosedov, kjer so postavili nove hladilne mestne klopi, ki delujejo po principu "reciklaže" energije.
Zaradi podnebnih sprememb smo priča vse bolj ekstremnim poletnim temperaturam, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi.
Še posebej so na udaru mestna središča, saj beton dodatno razgreje ozračje. Po svetu tako preizkušajo različne rešitve, s katerimi bi domačinom in drugim obiskovalcem mesta pomagali pri spopadanju z neznosnimi temperaturami.
Eden takih primerov so nove mestne klopi na Dunaju, ki s pomočjo daljinskega hlajenja zagotavljajo prijetno ohladitev, so sporočili z Mednarodne pisarne mesta Dunaj.
Prednost novih hladilnih klopi je, da se za hlajenje ne porablja dodatna energija. Klopi, ki stojijo v bližini sežigalnice odpadkov Spittelau, so namreč vezane na sistem mestnega daljinskega hlajenja. Hladna voda po cevovodu najprej potuje do odjemalcev, kjer zagotavlja klimatizacijo stavb, nato pa se segreta voda po povratnih ceveh vrne v hladilni center in spotoma ohladi še nove klopi. Te so namreč zgrajene iz betona, ki učinkovito shranjuje in sprošča hlad.
Dunajski minister za gospodarstvo Peter Hanke je pozdravil nove hladilne mestne klopi, saj da so “temeljni korak na poti k podnebju prijaznemu Dunaju”.
Pomemben blažilec visokih temperatur v mestih so sicer drevesa, ki pomagajo hladiti okolico in omilijo tako imenovani učinek toplotnega otoka. O pomenu dreves v mestih smo se v rubriki Poglobljeno pogovarjali z dr. Blažem Klobučarjem z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Trenutno na Dunaju daljinsko ohlajajo približno 200 stavb, vključno z večjimi objekti, kot so univerza, parlament in mestna hiša. Do leta 2030 nameravajo skoraj podvojiti hladilno zmogljivost, kar bo omogočilo hlajenje 7,3 milijona kvadratnih metrov površine.
Tako naj bi se mesto bolje branilo pred učinki globalnega segrevanja, saj se sistem napaja z elektriko, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. V primerjavi z običajnimi klimatskimi napravami naj bi pri daljinskem hlajenju količino izpustov ogljikovega dioksida zmanjšali za 50 odstotkov, so še sporočili iz Mednarodne pisarne mesta Dunaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje