Menu Item
Železniške postaje imajo svoj posebni ritem, tam se zgodi tudi veliko sloves, srečanj, poljubov, objemov, hitenja in ihtenja. In prav zaradi prihodov in odhodov vlakov ter premikanja ljudi so železniške postaje že dolgo pomembna središča vsakega mesta, velikega ali majhnega. Pomembna središča pa seveda vedno dobijo tudi mogočne, znamenite stavbe, ki jih načrtujejo veliki arhitekti. Poglejmo, katera evropska mesta se lahko pohvalijo z najlepšimi železniškimi postajami, ki se uvrščajo tudi na sezname največjih znamenitosti.
Antwerp Central, Antwerpen, Belgija
Ena najlepših železniških postaj je prav gotovo antwerpenska, ki jo imenujejo tudi železniška katedrala in je bila zgrajena med letoma 1895 in 1905. Narisal jo je Louis Delacenserie in je dolga 188 ter visoka 44 metrov z veliko okrasnega železa in stekla. Viadukt, ki pripelje na postajo, je prav tako mojstrovina. Postaja je najlepši primer belgijske arhitekture v nenavadnem eklektičnem stilu.
St. Pancras, London, Anglija
Zgradbo iz leta 1868, narejeno v mogočnem viktorijanskem stilu, so prenovili pred nekaj leti in obnova je stala skoraj milijardo evrov, ob odprtju je bila prisotna tudi kraljica. Tu se usedete tudi na vlak Eurostar, ki vas popelje v kontinentalno Evropo skozi predor pod kanalskim zalivom.
Sirkeci, Istanbul, Turčija
Postajo je leta 1890 zasnoval Prus August Jachmund (študiral je tudi otomansko arhitekturo) in je eden najslavnejših primerov evropskega orientalizma, ki je bila za zgled številnim arhitektom. Leži v evropskem delu Carigrada in na postaji se je nekoč ustavljal tudi znameniti Orient Expres (Paris–Carigrad).
Atocha, Madrid, Španija
Leta 1892 so na pogorišču stare glavne postaje v Madridu postavili novo z veliko elementi kovanega železa. Arhitekt Alberto de Palacio Elissagne je prej sodeloval z Gustavom Eifflom (Eifflov stolp), zato je viden tudi njegov vpliv. Ime Atocha je dobila po bližnji cerkvi.
Gare du Nord, Pariz, Francija
Severno pariško železnico je zgradil arhitekt Jacques Hittorff med letoma 1861 in 1864 po naročilu Jamesa Mayerja Rothschilda. Pročelje stavbe je oblikovano okoli triumfalnega loka, pri gradnji pa je uporabljenih veliko kamnitih plošč. Gare du nord je ena najbolj frekventnih železniških postaj v Evropi z 180 milijoni potnikov letno.
Centralna postaja Helsinki, Finska
Postajo je leta 1909 dokončal arhitekt Eliel Saarinen po želji naročnikov v racionalnem stilu, čeprav je imel sprva željo, da jo zasnuje v romantičnem. Znana je predvsem po stolpu z uro in dvema kipoma, ki v rokah držita okroglo lučko.
Centralna postaja do Rossio, Lizbona, Portugalska
José Luís Monteiro jo je zgradil leta 1887 v romantično bohotnem poznem gotskem stilu, tipičnem za tisti čas na Portugalskem.
Amsterdam Centraal, Amsterdam, Nizozemska
Zgradila sta jo arhitekta Pierre Cuypers in A. L. van Gendt leta 1889 in leži na treh umetnih otokih na 8.687 lesenih stebrih. Postajo vsakodnevno obišče več kot 250 tisoč ljudi.
Berlin Hauptbahnhof, Berlin, Nemčija
Postajo, za katero je načrt narisal nemški arhitekt Meinhard von Gerkan, so odprli 2006 in je glavna postaja v Berlinu in med najbolj prometnimi v Evropi s 350 tisoč potniki in več kot 1.800 vlaki dnevno.
Keleti, Budimpešta, Madžarska
Postajo v eklektičnem stilu sta zasnovala arhitekta Gyula Rochlitz in János Feketeházy med letoma 1881 in 1884 in je bila tiste čase med najmodernejšimi na svetu., Na pročelju stavbe sta kipa izumitelja Jamesa Watta in železniškega pionirja Georgea Stephensona. Je glavna mednarodna železniška postaja v Budimpešti.
Zagreb Central Station, Zagreb, Hrvaška
Zgradba, ki jo je zasnoval madžarski arhitekt Ferenc Pfaff, je bila zgrajena leta 1892. Dolga je 186,5 metra in oblikovana v neoklasicističnem stilu, okrašena z dekoracijami in skulpturami.
Waverley Edinburgh, Edinburg, Škotska
Postaja od leta 1840 leži v strmi ozki dolini med srednjeveškim delom in novim delom (18. stoletje) Edinburgha. Dela mesta povezuje železno-jekleni most, ki se vije čez železniško postajo
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
