Antično mesto, ki nas popelje 2.000 let v preteklost

Varnostni pregledi na vhodu potekajo z letališko učinkovitostjo, a takoj za njimi beton 21. stoletja izgine. Nadomestijo ga kremni stebri in marmorni tlaki, ki se raztezajo v daljavo proti zelenim gričem. Občutek je, kot bi stopili 2.000 let v preteklost.

V Turčiji, ki je polna arheoloških zakladov, ostaja Efez v provinci Izmir njen kronski dragulj. Leta 2025 je to grško-rimsko pristaniško mesto obiskalo 2,5 milijona ljudi. Območje, ustanovljeno v 10. stoletju pr. n. št., se razprostira na 650 hektarjih in je desetkrat večje od Disneylanda, polno toliko zgodovinskih čudes, da je vse skupaj skoraj osupljivo, piše CNN.

Mesto je bilo nekoč izjemno bogato trgovsko središče ob izlivu reke Kajster, ki je povezovalo vzhod in zahod. V poletni sezoni je v pristanišče priplulo kar 70.000 ladij, svoj pečat pa so tu pustili voditelji, kot so Aleksander Veliki, Mark Antonij in Kleopatra.

Starodavna eleganca in ulični utrip

Glavna prometnica, Ulica Kuretov, je še vedno tlakovana z marmorjem, ki ob dežju postane spolzek. Pot krasijo kipi uglednih meščanov, mnogim manjkajo glave, verske in javne zgradbe pa danes sijejo v odtenkih masleno rumene. Nekoč so bile tu trgovine s svilo in kadili, cvetoča drevesa pa so pešce ščitila pred soncem. Ponoči so ulico osvetljevale oljenke v stenskih nišah, danes to vzdušje poustvarjajo z nočnimi ogledi.

Ob ulici stoji eleganten Hadrijanov tempelj iz leta 138 n. št., katerega notranji lok krasi relief Meduze za odganjanje zlih duhov. Najbolj prepoznavna pa je Celzijeva knjižnica. Njena fasada z zoženimi stebri ustvarja optično prevaro mogočnosti. V njej je bilo nekoč shranjenih 12.000 zvitkov, služila pa je tudi kot monumentalna grobnica konzula Gaja Julija Celza.

Od knjižnice do javne hiše

Manj intelektualna plat življenja je vidna tik nasproti knjižnice, kjer stojijo ostanki javne hiše. Na tlakovcu je vrezan eden najzgodnejših oglasov na svetu: stopalo, mošnjiček in ženska. To je pomenilo preprosto pravilo: storitve so na voljo le tistim, katerih stopalo je dovolj veliko (torej odraslim) in ki imajo dovolj denarja.

Rimljani so bili mojstri inženirstva tudi pri odplakah. Javna stranišča v sklopu Sholastikovih term so imela 36 odprtin in so delovala kot pomemben družabni prostor. "Moški so jih uporabljali kot kavarno za ogovarjanje in politiko," pravi vodnica. Uporabniki so se po potrebi očistili z gobo na palici, namočeno v kis. Za dodatnih 15 evrov si je mogoče ogledati tudi razkošne Terasaste hiše rimskih aristokratov, opremljene s freskami, mozaiki in sistemom ogrevanja prek glinenih cevi.

V Pritaneju so svečenice dan in noč vzdrževale sveti ogenj, saj so verjeli, da bo z njegovo ugasnitvijo umrlo tudi mesto in napovedalo konec imperija. Artemidin tempelj, eno sedmih čudes antičnega sveta, je bil ogromen (100 x 46 metrov). Leta 356 pr. n. št. ga je požgal Herostrat, kar velja za eno prvih zabeleženih terorističnih dejanj. Tu je bila po ukazu Marka Antonija in Kleopatre usmrčena tudi njena sestra Arsinoja IV. Danes na tem mestu stoji le en rekonstruiran steber.

Krščanstvo, gledališče in prihodnost

Efez je kasneje postal pomembno krščansko središče, kjer je tri leta bival apostol Pavel, sem pa naj bi pripeljal tudi Devico Marijo. Mesto krasi Veliko gledališče s 25.000 sedeži, kjer so bili gledalci strogo ločeni glede na družbeni status in kjer so izbruhnili nemiri zaradi Pavlovega pridiganja proti malikom.

Zaradi nanosov mulja se je morje skozi stoletja umaknilo za šest kilometrov, kar je vodilo v zaton mesta. Vendar vladni načrti predvidevajo gradnjo novega kanala in marine, ki bi po več kot dveh tisočletjih omogočil, da ladje znova priplujejo do Efeza, kot so nekoč.