Menu Item
Če se odpravljate na severno jadransko obalo Hrvaške, boste odkrili nekaj najbolj očarljivih regij v tej državi. Dubrovnik in drugi predeli južne Dalmacije so deležni največ pozornosti, istrski polotok ter sosednji otoki in obalna pristanišča Kvarnerskega zaliva pa razkrivajo druge plati bogate hrvaške kulture in zgodovine, piše CNN.
Pravzaprav je zgodovine ogromno – stari Grki in Rimljani, Benečani, Avstro-Ogrska in Italijani so svoj pečat pustili v arhitekturi, jeziku in hrani v regiji.
Tartufi, oljčno olje in slastne ostrige in školjke v Istri, okusni jastogi v Kvarnerskem zalivu, čudovito začinjena jagnjetina s Cresa – vse to se lepo ujema z istrsko malvazijo, teranom in žlahtino s Krka.
Ko ne raziskujete starodavnih rimskih ruševin, beneških vasi in habsburških mest, se lahko kopate na eni od številnih plaž, ki se raztezajo vzdolž dolge istrske obale do sosednje opatijske riviere in obale Kvarnerskega zaliva. Nato skočite na trajekt in se potepajte po otokih v zalivu – Krku, Cresu, Lošinju in Rabu. Lahko raziščete vse, prav vsak pa je vreden tega, da se na njem zadržite dalj časa in si ga dobro ogledate.
Istra
Ko se boste podali vzdolž srčaste obale istrskega polotoka, se boste spraševali, ali ste pomotoma zašli v Italijo. Istra je bila v različnih obdobjih dolge zgodovine del rimskega, beneškega in habsburškega cesarstva, do druge svetovne vojne pa tudi Italije, in to dediščino lahko vidite in okusite povsod.
V Pulju, na južnem koncu polotoka, si lahko ogledate enega najbolje ohranjenih rimskih amfiteatrov na svetu, v katerem se odvijajo koncerti in filmski festival. Ob zahodni obali je neverjetno lepo pristanišče Rovinj (tudi Rovigno, kot ga imenujejo v tem dvojezičnem mestu). Mestne hiše v beneškem slogu se stiskajo v ozkih uličicah in na majhnih trgih srednjeveškega starega mestnega jedra, kjer se boste na neki točki znašli na tlakovanih stopnicah ulice Grisia, ki velja za eno najlepših ulic. Najlepši razgled na mesto boste imeli, če se boste popeljali z eno od ladjic, ki redno vozijo do majhnega otoka Sveta Katarina.
Če se boste odpravili v notranjost Istre, boste vstopili v svet srednjeveških vasic na hribih, vinogradov in gozdov, polnih tartufov. Srednjeveški Motovun, ki se vzpenja po pobočju nad vinogradi, je eno najbolj privlačnih izhodišč za raziskovanje. Od tu je le kratka vožnja do Grožnjana, prizorišča poletnih koncertov na prostem, kjer si lahko ogledate umetniške ateljeje, ki so se odprli v zadnjih desetletjih. Eden najbolj privlačnih načinov raziskovanja notranjosti Istre je pohodništvo ali kolesarjenje po Parenzani, ki poteka po vijugasti poti opuščene železniške proge, dolgi približno 130 kilometrov.
Opatija
Ko so Habsburžani v 19. stoletju odkrili blago podnebje Opatije, so ribiško vasico na obali Kvarnerskega zaliva spremenili v zibelko hrvaškega turizma.
Kmalu so zrasle pastelno obarvane meščanske hiše v slogu Belle Époque, med katerimi so danes mnogi veliki hoteli v Opatiji. Park Angiolina blizu obale je dober uvod v to elegantno mesto: miren kraj z urejenimi vrtovi, kjer stoji tudi Vila Angiolina iz leta 1844, v kateri ima prostore Hrvaški muzej turizma.
Na ogled je majhna, a zanimiva zbirka starih fotografij, starinskih oblačil za plažo, plakatov, razglednic in spominkov, starih več kot 150 let. V parku ne spreglejte zidu slavnih z velikanskimi podobami nekdanjih obiskovalcev, kot so bili Albert Einstein, James Joyce, Isadora Duncan, Gustav Mahler, Robert De Niro in brata Lumière.
Eden najprijetnejših načinov za raziskovanje mesta – in drugih delov opatijske riviere – je pot po obalni promenadi Lungomare. Ta se vije vzdolž obale skoraj pet kilometrov od ribiške vasi Volosko severno od Opatije do mesta Lovran ob vznožju naravnega parka Učka.
Reka
Največje hrvaško pristanišče je veliko več kot le izhodišče za trajekte na otoke v Kvarnerskem zalivu. To kozmopolitansko mesto, ki je leta 2020 postalo evropska prestolnica kulture, si je vredno ogledati. Korzo je glavna reška pešpot, ki je srce mesta in vodi mimo meščanskih hiš iz habsburške dobe in kavarniških teras. V domiselnem računalniškem muzeju PEEK & POKE si lahko ogledate starinske računalnike in drugo tehniko.
Če se želite vrniti še dlje v preteklost, se po 528 stopnicah (ali z avtobusom) povzpnite do gradu Trsat, trdnjave iz 13. stoletja, ki stoji na pečini nad Reko in ponuja čudovit razgled na mesto in otoke v Kvarnerskem zalivu. Trsat je tudi romarski kraj – v njem sta cerkev Gospe Trsatske Matere Božje in park s križevimi poti ob pešpoteh in razglednih točkah.
Krk
Krk je skupaj s sosednjim Cresom največji otok na Hrvaškem. Na njem je letališče, s celino pa je povezan z dolgim mostom. Številni obiščejo živahno obmorsko letovišče Baška, ki leži v zavetju na južnem delu otoka, vendar je vzdolž močno razčlenjene obale še veliko drugih plaž. V vasi Vrbnik lahko poskusite avtohtono krško belo vino žlahtina.
Mesto Krk, največje naselje na otoku, v starem mestnem jedru s srednjeveško trdnjavo, z rimskim obzidjem in beneškimi hišami na ozkih tlakovanih ulicah razkriva kompleksno zgodovino. Pohodniške poti vas vodijo do osamljenih prodnatih plaž.
Cres
Ob zahodni obali Krka se vije otok Cres. To je razmeroma neokrnjen del Jadrana, kjer se ovce sprehajajo po grmičastih pašnikih in kjer pridelujejo najbolj okusno hrvaško jagnjetino. Na otoku je le peščica vasi, med njimi majhno mesto Cres v beneškem slogu in precej manjši Osor, ki izvira iz rimskih časov in katerega uličice so polne umetnin.
To je prijetno zaspan kraj z mirnimi prodnatimi zalivi, sladkovodnim jezerom in nepričakovanim pogledom na reševalni center za beloglave jastrebe v vasi Beli. Ko se ne boste sproščali na plažah v Valunu ali Lubenicah, lahko raziščete več kot 60 kilometrov pohodniških poti, ki združujejo divjino v zaledju z bleščečo lepoto obale.
Lošinj
Lošinj je s premičnim mostom povezan z jugozahodno stranjo Cresa in leži na najbolj oddaljenem delu Kvarnerskega zaliva. Čeprav se je treba za pot do tja nekoliko potruditi, je ta resnično vredna.
Lošinj, ki je posejan z divjimi zelišči, je blagodejno dišeč, kar boste odkrili, ko se boste sprehajali ali kolesarili po z borovci zasenčenih poteh, ki obkrožajo del otoka.
Mesti Mali Lošinj in Veli Lošinj kažeta svojo beneško dediščino. Živobarvne hiše v Velem Lošinju so podobne tistim na beneškem otoku Burano. V Muzeju Apoksiomena na Malem Lošinju boste ob pogledu na bronasti kip grškega atleta, ki je več kot 2.000 let ležal neodkrit v Jadranskem morju, okusili antično zgodovino.
Avstroogrski cesar Franc Jožef je že v 19. stoletju opazil potencial Lošinja kot kraja, v katerem se lahko popolnoma sprostite v čudovito dišečem okolju. Ena njegovih najljubših točk je bil zaliv Čikat, katerega bistra voda, obrobljena z alepskimi bori, je še vedno tako privlačna kot nekoč.
Rab
Otok Rab je na zemljevidu zaznamovala drugačna kraljeva družina. Leta 1936 sta se britanski kralj Edward VIII. in njegova takratna ljubica Wallis Simpson slekla in gola skočila v vodo ob polotoku Frkanj ter s tem sprožila tradicijo naturalizma, ki se ni nikoli razblinila. Na tem malem otoku je vsaj dva ducata peščenih plaž, kar je v državi, kjer prevladujejo prodnati in skalnati zalivi, res nekaj posebnega. Če se odpravite na potep po polotoku Lopar, boste naleteli na nekaj najlepših.
Kraljevi obiskovalci so bili očarani ne le nad čistimi vodami Raba. Enako privlačna je tudi izvrstna in lepo ohranjena srednjeveška arhitektura mesta Rab, ki vključuje štiri romanske zvonike.
Avtorica: Mary Novakovich/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje