Hrvaški portal: osem smrtnih grehov hrvaškega turizma

Guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić je opozoril, da Hrvaška zaradi visokih cen stalno izgublja tržni delež in da potrošnja na gosta že dve leti upada.

V predsezoni je prišlo do drastičnega upada prihodov nemških turistov, ki so za Hrvaško najpomembnejši. Po preliminarnih podatkih so predsezono reševali predvsem domači gostje. Tudi minister za turizem Tonči Glavina je priznal, da je bil maj črn mesec za hrvaški turizem.

Letošnji trendi sledijo dvema slabima turističnima letoma. Čeprav hrvaški turizem seveda ne bo propadel, je očitno, da se je njihov model v mnogih pogledih izčrpal in da bodo morali nujno spremeniti svojo filozofijo.

Na hrvaškem portalu Kult Plave Kamenice so zbrali "osem smrtnih grehov" hrvaškega turizma, za katere ocenjujejo, da so jih pripeljali do te točke. Pri naštevanju vseh težav pa so bili izredno ostri.

Previsoke cene

Po odlični sezoni 2022 so cene na Hrvaškem močno narasle, pri čemer so Dubrovnik in dalmatinski otoki po mnogih kazalnikih dražji od Barcelone in Baskije ter bistveno dražji od Lizbone.

Slaba podoba

Hrvaške turistične oblasti niso naredile ničesar za izboljšanje slabe podobe hrvaškega turizma, saj ne obvladajo komunikacije v sodobnem svetu. "Večina promocijskih materialov, ki jih pripravijo hrvaške turistične skupnosti, je neuporabna, zastarela in dolgočasna", ocenjujejo na portalu.

Strategija hrvaškega turizma

Strategija hrvaškega turizma do leta 2030, sprejeta v času mandata nekdanje ministrice za turizem Nikoline Brnjac, je dokument, ki ga je po oceni piscev portala Kult Plave Kamenice treba takoj ukiniti. "Temelji na nedefinirani ideologiji trajnosti, pri čemer zanemarja gastronomijo, ki je v sodobnem turizmu eden glavnih dejavnikov rasti," so zapisali.

Žalostno stanje gastronomije

Le v Istri in Kvarnerju se sistematično in uspešno dela na doseganju višjih gastronomskih standardov z lokalnimi značilnostmi. Drugod po Jadranu je restavracijska scena povprečna do tretjerazredna, brez zanimanja za izboljšave, ocenjujejo na portalu.

Pomanjkanje luksuznih svetovnih hotelskih verig

Hrvaški turizem nujno potrebuje več velikih hotelov, kot je zadarski Hyatt Regency. Vendar luksuzne mednarodne hotelske znamke vztrajno zaobidejo Hrvaško zaradi korupcije, zapletenih lastniških razmerij nad zemljišči in nepremičninami ter nesposobnosti lokalnih in državnih oblasti, da privabijo vodilne svetovne hotelske znamke, pišejo na Plavi Kamenici.

Prevlada ideologije povprečnosti

V hrvaškem turizmu po oceni gastronomskega portala prevladuje ideologija povprečnosti. "Večina velikih vlagateljev v jadranski turizem meni, da morajo biti hoteli povprečni, nespecifični in enostavni za upravljanje, da bi z minimalnimi stroški iztržili čim več denarja," so zapisali.

Slaba infrastruktura

Na portalu opozarjajo, da se v državi, ki je odvisna od avtomobilskega turizma, ne sme zgoditi, da na glavnih avtocestah, kot je cesta od Zagreba do Reke, gradbena dela potekajo junija. Poleg tega se v številnih krajih na Jadranu sredi sezone izvajajo različna gradbena dela, ki otežujejo promet in bivanje v teh mestih.

Zanemarjanje kulturnega turizma

Portal Kult Plave Kamenice je ostro kritiko zaključil z besedami, da Hrvaška ni država, ki bi množično privabljala gastronomske turiste, ker jih nima s čim privabiti. "Hrvaška le hrani turiste, ki k nam prihajajo iz drugih razlogov," so dodali in izpostavili Rovinj kot edino mesto v državi, kamor se splača priti prav zaradi gastronomije.