Le še vprašanje časa je, kdaj bo Santorini prizadel vulkanski izbruh

Potovanja 27. Apr 202305:57 0 komentarjev
Mesto Oia na Santoriniju
PROFIMEDIA

Lunarna pokrajina, črne in rdeče plaže, kamenčki iz strjene lave – na Santoriniju vse priča o tem, da mesto leži na vulkanu. Santorini je del grškega vulkanskega loka, le osem kilometrov stran pa leži vulkan Kolumbo, ki je ob zadnjem izbruhu pod sabo pokopal 70 ljudi. Življenje na Santoriniju pa je tudi med njegovim mirovanjem neločljivo povezano z njim.

Pred 3.600 leti je na območju Santorinija močno eksplodiralo, dovolj močno, da se je v celoti porušilo antično mesto Akrotiri in da se je potopila polovica otoka.

Kaj se skriva pod površjem Santorinija?

Polovica kaldere Santorinija, ki je ob izbruhu ostala nad morsko gladino, se ponaša s strmimi vulkanskimi pečinami, ki se dvigajo približno tisoč metrov nad morjem. Na njih pa stojijo razkošne vile in letovišča, pa tudi modro-bela kupolasta vasica Oia, kamor se vsak večer ob uri sončnega zahoda zgrinjajo turisti. Santorini je ena najbolj fotografiranih lokacij na svetu, saj si mnogi želijo živahen preplet rdečih, oranžnih in rožnatih odtenkov sončnega zahoda ujeti na kamero.

Sončni zahod na Santoriniju
PROFIMEDIA

A le redki navdušenci nad sončnimi zahodi se zavedajo, da se pod hipnotičnim kalejdoskopom barv skriva aktiven vulkan.

Otok slovitih belih hišk z modrimi kupolami je del grškega vulkanskega loka, enega najpomembnejših vulkanskih polj v Evropi, ki je v preteklih 400 tisoč letih doživel več kot 100 izbruhov. Le osem kilometrov severozahodno od Santorinija, v istem vulkanskem sistemu, leži Kolumbo, najbolj aktiven podvodni in potencialno tudi najbolj nevaren vulkan v vzhodnem Sredozemlju.

Kolumbo je zadnjič izbruhnil leta 1650. Vulkan je takrat povzročil smrt 70 ljudi in sprožil 40-metrski cunami. Izbruh so spremljali močni potresi, ki so mu sledili popotresni sunki, ob eksploziji pa so zabeležili strupene pline.

Morebitna eksplozija vulkana Kolumbo bi povzročila veliko opustošenje, menijo znanstveniki, ki so v zadnjih 20 letih okrepili spremljanje vulkana.

Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA
Santorini Santorini
PROFIMEDIA

“Plavajoči laboratorij”

Med decembrom 2022 in februarjem 2023 je otok pod drobnogled vzela ladja za globinsko vrtanje JOIDES Resolution, ki je eno večjih ameriških raziskovalnih plovil.

Vulkanolog in eden od vodij odprave Tim Druitt je povedal, da je ladja na območje otoka pripeljala “celoten plavajoči laboratorij”. Raziskovalci so na globini več kot 8.000 metrov pod morsko globino zbirali doslej nedosegljive sedimente, z njihovo pomočjo pa so poskušali rekonstruirati zgodovino vulkanizma na otoku.

Rezultati naj bi znanstvenikom pomagali ne le pri napovedovanju prihodnjih izbruhov, temveč tudi pri razkrivanju obnašanja drugih aktivnih vulkanov po svetu. Ti vsako sekundo ogrožajo življenje milijonov ljudi, ki živijo v njihovi bližini. Ob tem znanstveniki raziskujejo še povezave med potresi in vulkani.

Mednarodna zveza geoloških znanosti je v sodelovanju z Unescom Santorinijevo kaldero uvrstila na seznam 100 geoloških spomenikov svetovne dediščine.

“Če bomo lahko bolj razumeli pretekle izbruhe in njihov vpliv, bomo lahko pripravili načrt za boljše reševanje prihodnjih izzivov,” meni Evi Nomikou, geološka oceanografinja na Univerzi v Atenah, ki se je v zadnjih 20 letih udeležila vsake odprave na Santorini.

Poligon za podvodna plovila

Leta 2019 so na dnu kraterja vulkana Kolumbo odkrili zunajzemeljski ocean z oblikami življenja, ki jih lahko najdemo na drugih planetih, o dognanjih študije iz leta 2019, ki jo je financirala Nasa, pripoveduje Nomikou.

Nasa je sovražno okolje z aktivnimi hidrotermalnimi vrelci, ki bruhajo vročo vodo in minerale, izkoristila za preizkušanje podvodnih plovil, za katera upa, da bodo nekoč raziskovala tuje oceane na Jupitru in Saturnu.

Brbotajoči santorinski kraterji so privabili tudi hollywoodske producente. Igralka Angelina Jolie se je v iskanju podvodnega zaklada kot Lara Croft v filmu Lara Croft: Tomb Raider – Zibelka življenja iz leta 2003 znašla v številnih nevarnih situacijah v skrivnostnih vodah.

Vsako poletje pa Santorini s svojo kristalno čisto vodo, križarjenjem na razkošnih jahtah in zabavami, po katerih slovi predvsem otok Mikonos, privabi številne zvezdnike, med njimi so denimo tudi člani družine Kardashian, Lady Gaga in Shakira.

Dopust povsem navadnih smrtnikov na Santoriniju pa skoraj po pravilu pomeni obisk vulkana Nea Kameni, ki je nazadnje izbruhnil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in arheološkega najdišča Akrotiri. Nea Kameni je eden od petih otokov, ki tvorijo vulkanski kompleks Santorinija, izlet z ladjo pa turisti navadno zaključijo s kopanjem v vulkanskih vročih vrelcih na bližnjem otroku Palea Kameni.

Nea Kameni na Santoriniju
PROFIMEDIA

Na Akrotiriju, nekdaj cvetočem mestu iz bronaste dobe, pa obiskovalce pričakajo živobarvne freske, ki po odstranitvi pepela in lave, pričajo o mestu, kakršno je bilo, preden ga je pred 3.600 leti zasul vulkan.

Akrotiri
PROFIMEDIA

Cene nepremičnin na Santoriniju so med najvišjimi v Grčiji, a geologi, ki pozorno spremljajo vulkan Kolumbo, opozarjajo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo ta spet izbruhnil.

“Če se bo aktivnost Kolumba povečala, moramo biti pozorni,” pravi Druitt in dodaja, da dobra novica ostaja dejstvo, da vulkani pred izbruhom nase opozarjajo. Izbruh Kolumba lahko ustvari več deset kilometrov visok ognjeniški oblak ali celo cunami.

Grška agencija za civilno zaščito je že leta 2020 predstavila 185 strani dolg načrt za odpravljanje posledic morebitne aktivacije vulkanske skupine na Santoriniju.

Vulkan kot dobra blagovna znamka

Domačini o morebitnem izbruhu vulkana nimajo časa razmišljati, a levji delež turistične ponudbe je ob hotelih in restavracijah na otoku povezan prav z njim. Lokalno pridelana kozmetika je polna mineralov, vrhunske živilske sestavine pa rastejo na edinstveni zemlji.

Vinogradi na Santoriniju
PROFIMEDIA

Najbolj znan izvozni artikel Santorinija je sicer vino. Otočani pravijo, da je na Santoriniju več vina kot vode. Kar petino površine otoka poseljujejo vinogradi, med njimi pa prevladuje assyrtiko, avtohtona vinska trta, iz katere nastajajo bela vina.

Znanstveniki menijo, da bi lahko belo-modro podobo Santorinija nekega dne pokopala plast pepela. A za zdaj je vulkan miren, zato številni obiskovalci ob kozarcu assyrtika še vedno brezskrbno uživajo v osupljivih sončnih zahodih.

Avtorica prispevka CNN: Elinda Labropoulou

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!