Ledeni primež popušča: vročini ne morete več pobegniti niti na severu

Nekoč se je bilo med poletnimi počitnicami mogoče zateči v hladnejše kraje, da bi ubežali vročini. Na Norveškem je lahko obiskovalec občudoval svetovno znane fjorde, na Škotskem užival v zmerno toplem vremenu, na Laponskem pa se srečal iz oči v oči s severnimi jeleni.

A ledeni primež Arktike popušča, saj se planet segreva, in tudi ti hladni, oddaljeni kraji postajajo vse bolj ranljivi za vročinske valove, poroča CNN.

Ti ne ostajajo omejeni le na južno Evropo. Tam so turisti zadnja leta – od Španije in Francije do Italije in Balkana – izkusili izjemno vročino, a letos poleti so nadpovprečno visoke temperature segle daleč na sever.

Pravi vročinski valovi so zajeli države, ki jih običajno povezujemo s snegom, ledenim mrazom pozimi in svežimi poletji: Švedsko, Finsko in Norveško.

Evropo in Kanado so zajeli gozdni požari, v drugih zmernejših krajih, kot je Japonska, pa padajo temperaturni rekordi.

Sporočilo, ki ga pošilja planet, je jasno: globalnemu segrevanju ni mogoče ubežati. Pa tudi ne njegovim posledicam, še posebej ker se območja najbližje Arktiki segrevajo najhitreje.

Združeno kraljestvo je to poletje doživelo štiri izrazite vročinske valove s temperaturami, ki so se povzpele celo do 35 stopinj Celzija. Zaradi ponavljajoče se vročine postaja skrb tudi suša, poročata BBC in Sky News.

V severni Evropi doseženi temperaturni rekordi

Skandinavijo in Finsko je v juliju za dva do tri tedne zajel močan vročinski val, ki ga je povzročil vztrajen visok zračni tlak. Ta je prinašal sončno vreme, pogrezanje zraka in nenavadno visoke temperature.

Temperature so narasle v regijah, kjer so stavbe zasnovane za zadrževanje toplote, ne pa za preprečevanje vročine. Na nekaterih območjih so severni jeleni prenehali iskati hrano in so namesto tega poiskali senco v vaseh, kar je prizadelo preživetje rejcev severnih jelenov.

Temperaturni rekordi so bili doseženi zlasti na severu Finske, na Švedskem in Norveškem. V študiji, ki je preučevala vpliv človeško povzročenega globalnega segrevanja, so znanstveniki ugotovili, da se je verjetnost tako močnega vročinskega vala na tako skrajnem severu od leta 2018 približno podvojila.

Tak vročinski val je zdaj vsaj desetkrat verjetnejši, kot bi bil pred dobo onesnaževanja z emisijami fosilnih goriv – vendar so raziskovalci opozorili, da je tudi ta ocena verjetno podcenjena.

Po ugotovitvah skupine World Weather Attribution (WWA) je bil vročinski val v severni Evropi vsaj za 2 stopinji Celzija bolj vroč, kot bi bil brez vpliva podnebnega onesnaženja.

Močno so narasli tudi primeri z vročino povezanih bolezni in smrti.

Julijski vročinski val je bil na Finskem najdaljši doslej – temperature nad 30 stopinj Celzija so se zadrževale 22 zaporednih dni, navaja študija WWA. V kraju Ylitornio, približno 30 kilometrov južno od severnega tečajnika, so se temperature več kot 25 dni zapored držale nad 25 stopinj Celzija, kar tako daleč na severu Evrope ni bilo izmerjeno še nikoli.

"Lansko poletje je bilo najtoplejše v zadnjih dveh tisočletjih, letos pa smo doživeli najdaljši vročinski val v zgodovini meritev," je povedal Mika Rantanen s finskega meteorološkega inštituta.

Podobno dolgotrajna vročina je bila tudi na severu Norveške in Švedske, kar je ta vremenski dogodek ločilo od preteklih epizod vročine na tem območju. Julija je močno naraslo število utopitev, saj so se ljudje skušali ohladiti v vodi, je povedal Erik Kjellström s švedskega meteorološkega inštituta.

Julijska vročina "bi morala biti še en opomin, da nobena država ni varna pred podnebnimi spremembami", je v izjavi poudarila Friederike Otto, klimatologinja z Imperial Collegea v Londonu, ki vodi skupino WWA.

Družba se poskuša prilagoditi vse pogostejšim poplavam, sušam in drugim vremenskim ekstremom, a zadnja leta so jasno pokazala, da se bodo tudi zgodovinsko hladnejša območja morala začeti resneje pripravljati na bolezni in smrtne primere, povezane z vročino, še piše CNN.