Letališče, na katerem zna pristati le 50 pilotov

Foto: PROFIMEDIA

Zahtevni pogoji za pristajanje na letališču v azijski kraljevini, v kateri živi le 800.000 ljudi, so eden od razlogov, da tam pristajajo le izkušeni piloti.

Na desetine potnikov, med katerimi so se nekateri krčevito držali sedežev med pristajanjem, je z aplavzom nagradilo posadko letala Airbus 319, ki je s spretnim manevrom pristala na majhni pristajalni stezi letališča Paro v Butanu.

Letališče v tem mestecu v kraljevini, stisnjeni pod Himalajo, velja za enega najzahtevnejših za varen pristanek, piše portal N1 Zagreb. Manevriranje po kratki stezi med dvema gorskima vrhovoma z nadmorsko višino šest kilometrov od pilotov zahteva ne le tehnično znanje, ampak tudi jeklene živce.

Na letališču ni veliko prostora za pristajanje velikih potniških letal, kar je eden od razlogov, da “zemlje grmečega zmaja” še ni zajel množični turizem. Za oboževalce letalstva je to del privlačnosti pri obisku kraljevine, ki je malo večja od Slovenije in v kateri živi manj kot 800.000 prebivalcev.

“Paro je težak, ni pa nevaren,” je za CNN povedal kapitan Chimi Dorji, ki je v kraljevi letalski družbi Druk Air zaposlen četrt stoletja. “Je izziv za znanje pilotov, ni pa nevaren,” je ponovil. “Če bi bilo nevarno, tja ne bi letel.” Letališče ima kategorijo C, kar pomeni, da morajo piloti za vzletanje ali pristajanje na njem dobiti licenco oziroma opraviti poseben trening. Pristajanje morajo opraviti ročno, brez pomoči radarja. Po Dorjijevih besedah je izjemno pomembno, da piloti natančno poznajo okolico letališča. Že najmanjša napaka bi lahko povzročila, da bi pristali na kakšni strehi. “Za Paro morate imeti znanje in veščine kot lokalni prebivalec. Temu pravimo treniranje območne kompetence oziroma trening rute, ki je obvezno za pristajanje v Paru iz katerekoli smeri,” je dejal Dorji.

Pristajanja in poleti samo dopoldne, nočnih letov ni

Kar 97 odstotkov površine Butana, stisnjenega med Kitajsko in Indijo, predstavlja gorato ozemlje. Prestolnica Timpu je na 2.350 metrih nadmorske višine, Paro pa je nekaj nižje, na “le” 2.000 metrih.

“V višinah je zrak redkejši, zaradi česar mora letalo zrak rezati hitreje,” je pojasnil Dorji. “Dejanska hitrost letala glede na zrak (tako imenovani airspeed, op. p.) tako ostaja ista, večja pa je glede na tla. To je pomembno zaradi relativno kratke vzletno-pristajalne steze, ki je v Paru dolga le nekaj več kot 2,6 kilometra, kar je le malo več od spodnje meje povprečne dolžine letaliških stez.

Ena od spremenljivk, ki jo je treba upoštevati, je vreme. Na letališču raje vidijo, da vsi zrakoplovi pristanejo še pred poldnevom. To je varnostni ukrep, s katerim se poskušajo izogniti nevarnosti zaradi vetrov. “Poskušamo se izogniti operacijam po poldnevu, ker je takrat vse polno termalov (vetrov, ki nastanejo zaradi temperaturnih razlik na različnih višinah; op. p.), temperature naraščajo, dežja pa še ni,” je pojasnil Dorji. “Jutra so veliko mirnejša.” Butan dosegajo tudi monsuni, ko dolge dneve samo dežuje, nič neobičajnega pa niso niti nevihte s točo, veliko kot žogice za golf.

Ne glede na sezono nočnih letov v Paro ali iz njega ni. Razlog: letališče nima radarjev. Zato pilotski trening ne vsebuje samo znanja o letenju, pač pa tudi o tem, kako sprejeti pravilno odločitev za polet ali pristanek.

Zadnji dejavnik pri zahtevnosti pristajanja na letališče Paro so “ovire”, kot jih imenuje Dorji. To so gore in planine, ki obkrožajo letališče. Zaradi njih piloti stezo zagledajo šele tik pred pristankom.

Zaradi zahtevnosti letenja v Butanu, pa tudi zato, ker je letalska industrija v državi relativno mlada – prvo letalsko družbo, nacionalnega prevoznika Druk Air, so ustanovili šele leta 1981 – je v državi le malo licenciranih pilotov. Zadnja leta poskušajo izuriti vse več domačih pilotov. Med učitelji je tudi Dorji. “Imam se za most med staro in novo generacijo,” je dejal 43-letni Dorji. Meni, da je trenutno v Butanu 50 pilotov z licenco, vendar bi se to število lahko že v nekaj letih podvojilo. “V vsakem primeru se tega veselim,” je še povedal Dorji.

Kako je videti pristanek na letališče Paro, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.