Menu Item
Mesto New York se potaplja, so ugotovili znanstveniki. Krivi pa so ne le nebotičniki, temveč skupna teža vseh stavb v mestu. Teh je več kot milijon, skupaj pa tehtajo dobrih 762 milijard kilogramov, je pokazala nedavna študija. V podnebni krizi, ki smo ji priča, je ta podatek skrb vzbujajoč, svarijo raziskovalci, New York pa ni osamljen primer. Zakaj so visoke stavbe na obalnih, rečnih in jezerskih območjih sokrive za nastanek poplav?
Nedavna študija je pokazala, da je pogrezanje mesta New York posledica teže vseh stavb petih četrti “velikega jabolka”. Ta se v povprečju pogrezne en do dva milimetra na leto, na nekaterih območjih pa tudi do 4,5 milimetra na leto, so ugotovili znanstveniki.
V nasprotno smer potapljajočega se mesta deluje morje. Gladina morja okrog New Yorka se namreč dviguje več kot dvakrat hitreje kot na svetovni ravni, napovedi kažejo, da naj bi se gladina morja ob obalah New Yorka do leta 2050 dvignila od osem do 30 centimetrov.
Poleg tega znanstvenike skrbijo podnebne spremembe, ki bodo v prihodnje prinesle pogostejše in ekstremne padavine, te pa bodo gladino morja še zvišale.
“V New Yorku smo imeli nekaj velikih orkanov, med njimi Sandy in Ida, ki sta povzročila hudo deževje, ki je poplavilo mesto. Dotok vode v mesto so omogočili ravno nekateri učinki urbanizacije,” se velikanov med orkani spominja Tom Parsons, avtor študije in raziskovalni geofizik pri Geološkem zavodu ZDA.
Nepojasnjena skrivnost
V New Yorku, ki slovi po svojih nebotičnikih, stoji 1.084.954 stavb. Če bi jih postavili na tehtnico, bi ta pokazala 762 milijard kilogramov, kar ustreza približno 1,9 milijona polno naloženih letal Boeing 747-400. Če vam ta podatek ne olajša predstave, za koliko teže v resnici gre, to samo potrjujejo njeno nepredstavljivo vrednost.
Po zgornjem izračunu so znanstveniki uporabili simulacijo, s katero so izračunali učinke te teže na tla in jih nato primerjali z geologijo mesta, kot je razvidna s satelitskih posnetkov.
A vse odgovornosti za pogrezanje vendarle ne gre pripisati stavbam, je razložil Parsons. “Vzroki za pogrezanje tal so različni, na primer poledenitvena relaksacija, ki se je zgodila po zadnji ledeni dobi, črpanje podtalnice. Ponekod je pogrezanje težko razložiti.” Nekateri deli mesta, med njimi Manhattan, Brooklyn in Queens, se pogrezajo hitreje od povprečja, znanstveniki pa za ta pojav ne najdejo razlage.
Potapljajočih se mest je več
“Potapljanje” mesta pomeni večje tveganje za poplave kot dvig morske gladine, so pokazale študije. Primer mesta New York pa v tem ni osamljen. “Gre za globalno težavo. Kolegi z univerze v Rhode Islandu so pregledali 99 mest po vsem svetu, ne le obalnih, temveč tudi celinskih. Večina jim ima težave s posedanjem,” je pojasnil avtor nedavne študije. Primer takega mesta je Džakarta, je dodal, prestolnica Indonezije, ki se po njegovih besedah ugreza tako hitro, da tamkajšnja oblast načrtuje gradnjo novega glavnega mesta na drugem območju.
Premik, ki ga je ta raziskava naredila v primerjavi s prejšnjimi, je opazila geofizičarka Sophie Coulson, raziskovalka v Nacionalnem laboratoriju Los Alamos. “Ta raziskava obravnava pomemben človeški dejavnik podnebnih sprememb, ki je šele pred kratkim prišel v ospredje – to je vpliv obremenitve stavb na sesedanje kopnega.”
New York je med najbolj poseljenimi mesti na svetu, je dejala, “velik del kritične infrastrukture pa je zgrajen na nizkoležečih obalnih območjih”. Čeprav posedanju mest in dvigovanju morske gladine ne moremo ubežati, je po besedah geofizičarke ravno “razumevanje, kako in zakaj se pokrajina spreminja, in ugotavljanje območij, ki so najbolj izpostavljena poplavam”, bistvenega pomena za ublažitev dviga morske gladine v prihodnje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje