Menu Item
Poletje se je končalo, vročina je popustila. Vendar se zdi, da turistične sezone še ni konec. Številni svoj dopust šele načrtujejo: da bi se izognili gneči, neznosni vročini ali pa le nekoliko prihranili. Zato se zdi, da bo nizka sezona preprosto prenehala obstajati. Kako se na spremenjene navade prilagajajo ponudniki? Kako potujemo Slovenci? In kako na naše potovalne navade vplivajo ekstremne vremenske razmere in podnebne spremembe?
Letošnje poletje se je zdelo, da so svet preplavili turisti. Stanje je postalo nevzdržno, infrastruktura, okolje in lokalna kultura so izjemno obremenjeni, so opozarjali na Baliju. Turistov, ki se “ne znajo vesti”, imajo dovolj tudi v japonskem mestu Fudžikavagučiko. Zato so se oblasti odločile, da zastrejo pogled na znamenito goro Fudži.
Prebivalcem Barcelone je prekipelo: turiste so napadli z vodnimi pištolami, simbolično zaprli restavracije in zahtevali omejitev števila obiskovalcev. V Benetkah so število turistov poskusili omejiti z vstopnino in strožjimi pravili, a je mesto kljub temu pokalo po šivih. Masovni turizem uničuje tudi nekoč majhne vasi. Tako v Medulinu pri naših južnih sosedih tarnajo nad nezakonitimi gradnjami in ogromnimi stavbami, ki rastejo kot gobe po dežju.
Da bi se izognili neznosni gneči, navitim cenam in visokim temperaturam, se marsikdo odloči za dopust zunaj visoke sezone. “Mednarodnih potovanj je vse več. Visoka sezona še vedno obstaja, a vse več je potovanj tudi v nizki sezoni,” je za CNN poudaril Olivier Ponti, direktor podjetja ForwardKeys, ki se ukvarja z analizo podatkov o potovanjih.
V podjetju so na primeru Tajske ugotavljali, da je bila običajno visoka sezona od aprila do septembra, v zadnjem času pa se število obiskovalcev v visoki in nizki sezoni vse bolj izenačuje. “Nizka sezona v takšnih krajih ne obstaja več,” je še poudaril Ponti.
Slovenski turisti iščejo vse bolj avtentična doživetja zunaj tradicionalnih terminov
Da se turistična sezona vse bolj premika, opažajo tudi v slovenskih turističnih agencijah. “Opažamo, da se vrhunec turistične sezone vse bolj podaljšuje s tradicionalnega obdobja med 15. julijem in 15. avgustom na daljše obdobje, ki vključuje pomladne in jesenske mesece,” so pojasnili v Palmi.
Razlogov za dopust izven glavne sezone je več. “Gostje se želijo izogniti gneči in uživati v bolj sproščenem vzdušju. Cene namestitev in storitev so v teh obdobjih pogosto ugodnejše, kar omogoča dostopnejše počitnice. Prav tako so vremenske razmere v pomladi in jeseni pogosto prijetnejše, saj poletne temperature lahko postanejo prevroče,” so našteli v Palmi. Pri tem pa ne gre le za trend iz morskih destinacij, temveč tudi v gorskih krajih, termah in na vodenih potovanjih.
V potovalni agenciji Ars longa tako v poletnem času ponujajo potovanja na hladnejše destinacije, kot so Irska, Škotska, Skandinavija, Islandija, Baltik, severna Španija, Normandija, na drugi strani pa nudijo Mongolijo, Tibet in Latinsko Ameriko. “Večino potovanj v Latinsko Ameriko opravimo v času prvomajskih praznikov in ob koncu leta. Na splošno pa je več povpraševanja v času prvomajskih praznikov in oktobra, ko so tudi šolske počitnice,” so razložili.
“Gostje vse bolj iščejo avtentična doživetja in želijo aktivno preživljati prosti čas izven tradicionalnih terminov, kar jim omogoča bolj pristno in osebno izkušnjo,” še opažajo v Palmi.
Najbolj priljubljen dan za prenočitev v Sloveniji 15. avgust
Podaljševanje sezone oziroma desezonalizacija je ena ključnih umeritev slovenskega turizma, so poudarili na Slovenski turistični organizaciji (STO). Dodali so, da je ključno, da se število prihodov in nočitev povečuje v manj obremenjenih delih leta, zlasti spomladi in jeseni.
Vrhunec turistične sezone v Sloveniji ostaja avgusta, ko pri nas prenoči največ turistov, kažejo podatki, ki jih statistični urad (Surs) zbira od leta 2010. “Izjema je samo leto 2023, razlog za to so najverjetneje poplave. Lani je bilo največ prenočitev v juliju,” so pojasnili na Sursu. Na STO pa so dodali, da k temu prispeva več dejavnikov, med pomembnejšimi so kolektivni dopusti in šolske počitnice, ki so v večini evropskih držav še vedno umeščeni v to obdobje.
V zadnjih 14 letih julija in avgusta največ prenočitev zabeležijo v gorskih občinah, delež zadnja leta postopoma narašča in znaša okoli 40 odstotkov prenočitev. Sledijo obalne občine, kjer v juliju in avgustu zaznavajo okoli 20 odstotkov vseh prenočitev turistov v Sloveniji, so zapisali na Sursu.
Zadnji dve leti Surs beleži tudi dnevne podatke. Podatki do 29. septembra kažejo, da je v Sloveniji največ prenočitev okoli Marijinega vnebovzetja. “V četrtek, 15. avgusta, in petek, 16. avgusta, smo imeli največ prenočitev turistov v letošnjem letu, 130.601 oz. 130.942,” so še dodali na Sursu.
Ne le vročina, tudi pomanjkanje snega vpliva na potovalne navade
Kljub temu pa na STO opažajo določene premike v sezonskih vrhuncih. GINI koeficient, ki odraža enakomernost porazdelitve turistov skozi leto, se je namreč znižal z lanskega 0,315 na 0,346, kar pomeni, da se turistična sezona podaljšuje.
Ta trend ni omejen le na morske destinacije, viden je tudi v gorskih občinah. “Zaradi podnebnih sprememb, kot je manj snežnih zim, se razvijajo novi produkti in doživetja, primerna tudi za druge letne čase,” so razložili na STO. Zaradi prijetnejših temperatur se povečuje tudi priljubljenost mestnih oddihov izven poletne sezone.
V nizki sezoni se ponudniki tudi bolj usmerijo k specifičnim skupinam, kot so seniorji, poslovni gostje, gastronomski navdušenci in pari oz. posamezniki brez otrok. Poleg nižjih cen in dodatnih aktivnosti pa se okrepijo tudi marketinške aktivnosti, usmerjene v goste z oddaljenih trgov, ki Slovenijo tradicionalno obiskujejo spomladi in jeseni, so še zapisali na Slovenski turistični organizaciji.
“Tudi številni veliki dogodki, kot so mednarodna športna tekmovanja ter kulturne prireditve, so vse pogosteje namenoma načrtovani zunaj glavne turistične sezone. Ti dogodki ustvarjajo dodatne motive za obisk destinacij in podaljšujejo turistično sezono,” so dodali.
76 odstotkov Evropejcev potovalne navade prilagaja podnebnim spremembam
Med dejavniki, ki vplivajo na pojmovanje visoke in nizke sezone, je zagotovo vreme. “Številni ljudje mislijo, da nizko sezono definira vreme. Nizka sezona je po njihovem prepričanju takrat, ko je vreme na destinaciji najslabše,” je za CNN povedal lastnik potovalne agencije Low Season Traveller Ged Brown.
Vendar pa bi lahko podnebne spremembe spremenile pogled ljudi na to, kaj je slabo vreme. Raziskava Evropske potovalne komisije kaže, da Evropejci vreme navajajo med najpomembnejše dejavnike pri izbiri destinacije za dopust. Kar 76 odstotkov vprašanih je svoje potovalne navade prilagodilo podnebnim spremembam. 17 odstotkov vprašanih napoveduje, da se bodo izogibali destinacijam z ekstremnimi temperaturami, ta delež je med starejšimi potniki še večji. Kar deset odstotkov ljudi skrbijo ekstremni vremenski pojavi.
Skrbi niso neupravičene: države, kot so Italija, Španija in Grčija, se soočajo z vročinskimi valovi, drugod so poleti pogosti požari, vedno pogostejše so tudi ekstremne nevihte in poplave. Leta 2022 je v Evropi zaradi vročine umrlo več kot 62.000 ljudi, poroča CNN. Zaradi tega številni poleti oddih iščejo na destinacijah na severu Evrope, kot sta Danska in Švedska, podatke podjetja ForwardKeys povzema CNN.
Vendar pa vremenske razmere niso edini dejavnik pri izbiri termina dopusta, družine so denimo vezane na šolski koledar. V času šolskih počitnic je na priljubljenih destinacijah mogoče pričakovati večjo gnečo, višje bodo cene namestitev, prevozov in aktivnosti. Številni se zato potovanju v času šolskih počitnic izogibajo na vse pretege. Vendar pa ima dopust v visoki sezoni tudi nekaj prednosti: takrat je na voljo več prevozov, odpiralni časi so praviloma daljši, nekatere znamenitosti in restavracije pa so odprte le v času visoke sezone, še piše CNN.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje