Otok na Jadranu skriva staro skrivnost, ki je do danes še nihče ni razrešil

Foto: HR.WIKIPEDIJA.ORG/Fbundalo

Skoraj nedostopna vulkanska čer, ki se dviga sredi Jadranskega morja, skriva veliko botanično skrivnost, ki je do danes še nihče ni razrešil.

Jabuka je med številnimi hrvaškimi otoki nekaj posebnega.

Fascinantna čer vulkanskega izvora, ki se “sredi ničesar” dviga iz Jadranskega morja, je skoraj nedostopna. “Nobene obale nima. Obstaja le eno mesto, od koder lahko stopite na otok,” je za Hrvaško radiotelevizijo (HRT) povedal Tvrtko Korbar iz Hrvaškega geološkega inštituta. “Teoretično se je možno povzpeti do vrha, ampak tega zaradi prevelike nevarnosti ne priporočajo nikomur.”

Z otokom so povezane številne zgodbe, tudi skrivnostne. Pisali smo že o tem, da v njeni bližini magnetne kompasove igle ponorijo. Druga zanimiva zgodba pa se dotika cvetice, jabuškega naglja (hrvaško: Jabučki karanfil), velike botanične skrivnosti iz 19. stoletja. Cvetico naj bi našli prav na otoku Jabuka.

Za odkritje jabuškega naglja je zaslužen hvarski župan Ivan Antun Botteri, ki je v drugi polovici 19. stoletja herbarijski primerek poslal hrvaškemu botaniku Robertu Visijaniju, ki je takrat deloval v Padovi. Ta je ugotovil, da gre za povsem specifično vrsto in jo poimenoval Dianthus multinervis oziroma jabuški nagelj.

Tu pa se zgodba o naglju z vulkanske čeri v Jadranu skoraj konča. Že v začetku 20. stoletja so Jabuko obiskovali botaniki, ki so želeli natančneje dokumentirati jabuški nagelj, vendar ga nikjer niso mogli najti, poroča HRT. Pravzaprav niso našli niti sledi o njem. Danes obstajata le dva, herbarijska primerka jabuškega naglja. Enega hranijo v Padovi, drugega pa v herbarijski zbirki Naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu.

jabšuški nagelj, herbarij, cvetlica — Eden od dveh znanih primerkov jabuškega naglja (Foto: WIKIPEDIA)

Ali jabuški nagelj na otoku še raste, ne ve nihče.

Morda bi ga še lahko našli na kateri od nedostopnih polic. “To je velika nagljeva skrivnost, ki je do danes še nihče ni uspel razrešiti,” je dejal profesor z agronomske fakultete v Zagrebu, Sandro Bogdanović.

Z jabuškim nagljem je povezana tudi zgodba o ribičih iz Komiže na Visu. “Zanimivo je, da so ta nagelj nabirali mladi fantje, ki so obiskali Jabuko, in ga podarjali svojim dekletom kot dokaz ljubezni, čeprav so jim to prepovedovali. Ribiči so namreč verjeli, da če izginejo naglji z Jabuke, bo izginilo tudi komiško ribištvo,” pripoveduje Darko Zanki, avtor hrvaške dokumentarne serije Plavopis, ki jo predvaja nacionalna televizija. “Gledano s tega zornega kota se je to v resnici tudi zgodilo,” še dodaja.