Menu Item
Posnetek simulacije, ki kaže, kako bi bilo videti potovanje okoli našega planeta s svetlobno hitrostjo, je zbral več kot 25 milijonov ogledov.
Svetlobno hitrost verjetno poznate vsi oziroma ste že slišali zanjo. Če bi vas vprašali, koliko znaša, bi verjetno “kot blisk” izstrelili: “300.000 kilometrov na sekundo.”
To je podatek, ki smo se ga naučili v šoli. In čeprav ni čisto natančen, je še vedno dovolj pravilen. Pravzaprav znaša 299.792,458 kilometra na sekundo. Podatek sicer govori o hitrosti širjenja svetlobe v vakuumu, popolnoma praznem prostoru, kjer dobesedno ni ničesar. Hitrost svetlobe v drugih medijih (recimo zraku ali vodi) je sicer nekaj manjša, a še vedno izjemno visoka. Tako visoka, da je nam, ki po svetu potujemo z največ okoli 1.000 kilometri na uro v letalih, povsem nepredstavljiva.
Še vesoljci v mednarodni vesoljski postaji, ki okoli planeta frčijo s hitrostjo okoli 28.800 kilometrov na uro (8 kilometrov na sekundo), so v primerjavi z njo “ultra počasni”. Tudi sonda Voyager 1, trenutno od Zemlje najbolj oddaljen in najhitrejši izdelek človeških rok, ki je že onkraj našega Osončja, ki v praznini Vesolja v eni uri premeri 61.200 kilometrov, se v primerjavi s svetlobo premika kot polž. Svetloba v vakuumu v eni uri premeri nekaj več kot milijardo kilometrov.
Potovanje, krajše od trenutka
Nekateri morda tudi veste, da hitrosti svetlobe nobena materialna stvar ne more doseči.
To je v začetku 20. stoletja razkril slavni fizik Albert Einstein v svoji relativnostni teoriji, ampak tega tukaj ne bomo razlagali. Raje se bomo prepustili domišljiji. Kaj, če bi vseeno bilo možno potovati s svetlobno hitrostjo? Kako bi bilo videti na primer potovanje okoli Zemlje z letalom, ki bi potovalo tako hitro?
Tisti, ki radi potujete z letalom, nedvomno uživate v razgledu na Zemljo in oblake, ki se premikajo pod njim – če sedite ob oknu, seveda. Ali bi lahko uživali v takšnem razgledu tudi, če bi letalo letelo s svetlobno hitrostjo?
Odgovor je: verjetno bi bili nad razgledom precej razočarani.
Najširši obseg našega planeta, na ekvatorju znaša nekaj več kot 40.000 kilometrov. Preprost izračun, ki ga lahko naredite sami, pa pove, da bi to razdaljo s svetlobno hitrostjo prepotovali v 0,13 sekunde. Dobesedno bi jo torej obkrožili, “kot bi trenil”. Pravzaprav še hitreje. Za krog okoli planeta bi potrebovali manj, kot traja povprečen utrip očesa.
To precej dobro prikazuje posnetek oziroma simulacija, objavljena na YouTubu.
Posnetek je postal viralen. V enem letu je zbral kot 25 milijonov ogledov.
Potovanje se začne v New Yorku, od koder Zemljo obkrožimo v jugozahodni smeri. Celotna pot traja, v filmskem jeziku, 8 okvirčkov ali sličic (angleško: frame). Ker je to premalo, da bi človeško oko karkoli zaznalo, je dodan močno upočasnjen posnetek, kjer vidimo posamezne sličice. Prvi dve sta sličici Tihega oceana, sledi sličica Brisbana v Avstraliji, nato še dva okvirčka Indijskega oceana. Šesti po vrsti je okvirček s puščavo v Savdski Arabiji, ki mu sledi predzadnji iz Zimbabveja, preden se pot zaključi z New Yorkom v zadnjem kadru in sklene krog.
Kot piše spletna stran Lad Bible, je sličica iz Savdske Arabije morda napaka, saj pot, ki jo pokažejo v shemi, ne vodi mimo Bližnjega vzhoda in je avtor morda mislil Mavretanijo. Vendar pa po drugi strani kar štiri sličice, torej polovica, kažejo, kolikšen del površja našega planeta sestavlja voda.
Posnetek se nato zaključi s potovanjem nad zemeljskim površjem s hitrostjo zvoka, približno 340 metrov na sekundo, ki je za človeške razmere še vedno povsem “znosna”.
Poleg množice ogledov je posnetek zbral tudi veliko komentarjev, kjer uporabniki delijo svoje misli. “Še bolj noro je, da je kljub temu, kako hitra je svetloba, sonce tako daleč, da še vedno potrebuje 8 minut in 20 sekund, da sončna svetloba doseže Zemljo,” piše v enem od njih. V drugem je uporabnik zapisal: “Dejstvo, da je Tihi ocean na dveh sličicah, pove veliko o tem, kako velik je.” Še en komentar pa pravi: “Zdaj pa si predstavljajte, da potujete tako hitro več kot deset milijard let. In še vedno niste niti blizu roba vesolja. Noro.”
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1
Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!