Potovanje v času negotovih razmer: manj letala in več avta?

Leta 2025 je v druge države odpotovalo več kot 1,5 milijarde mednarodnih turistov, zato se je hitro pojavilo vprašanje, ali bo leto 2026 v tem pogledu rekordno. Po barometru o svetovnem turizmu (World Tourism Barometer), ki ga objavijo Združeni narodi, so mednarodni prihodi globalno zrasli za štiri odstotke, kar je ponovno na predpandemični rasti, ki je bila med letoma 2009 in 2019 na približno petih odstotkih.

Najbolj obiskana regija na svetu je Evropa, ki je lani sprejela skoraj 800 milijonov turistov in v primerjavi z letom 2024 zabeležila šestodstotno rast. Kar nekaj držav, ki po navadi niso izpostavljene kot najbolj turistične, je zabeležilo opazno rast – v Braziliji se je število prihodov turistov povečalo za 37 odstotkov, v Butanu za 30 odstotkov, v Egiptu pa za 20 odstotkov.

Med slovenskimi turisti so že nekaj časa priljubljene tudi države Bližnjega vzhoda, med drugim Jordanija in predvsem Dubaj, eden izmed emiratov v Združenih arabskih emiratih.

A z 28. februarjem, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, se je turistična slika sveta čez noč spremenila. Številni turisti so obtičali na Bližnjem vzhodu – slovenska vlada je od tam izvedla devet evakuacijskih letov –, nemalo ljudi pa je ostalo tudi v drugih delih sveta, do in od koder se po navadi leti prav prek dubajskega ali katarskega letališča.

"Ljudje v takih trenutkih stopijo korak nazaj"

Geopolitična situacija se prav nič ne umirja, mnogi pa so zato že začeli razmišljati o že načrtovanih dopustih v tujini ali pa dvomiti o tem, ali bi sploh kupili letalske vozovnice. Se bodo zaradi dogajanja po svetu naše potovalne navade drastično spremenile? O tem smo govorili s Katjo Kenda, lastnico podjetja Z letalom na poti, ki se ukvarja s pomočjo pri organizaciji potovanj v lastni režiji, in z Marjanom Beltramom, izvršnim direktorjem za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago.

"Prav vsak nenadni dogodek, kot smo mu na Bližnjem vzhodu bili priča zdaj, v potnikih sproži nekaj strahu. To je povsem normalno. V takih trenutkih ljudje stopijo korak nazaj, ponovno premislijo, če se še vedno počutijo dovolj sproščene za potovanje in se na podlagi tega tudi odločajo o naslednjih korakih. Nekateri zamenjajo destinacije, se odločijo za potovanje bližje ali pa se celo odločijo, da na potovanje ne gredo," pravi Kenda.

Seveda smo si ljudje različni, zato je tudi mnogo takih, ki jim tovrstne napetosti ne pokvarijo načrtov za potovanje. "Slovenci smo že tradicionalno zelo prilagodljivi potniki. Potovanj razen v ekstremnih primerih ne opuščamo oziroma se dopustom ne želimo odpovedati. Veliko raje preprosto prilagodimo načrte in izberemo alternativno destinacijo," pa opaža Beltram.

Pritrjuje sicer, da smo v negotovih časih bolj premišljeni in več pozornosti namenimo tudi varnostnim razmeram na naši ciljni destinaciji, kar je seveda pravilno. Kakšno je stanje v neki državi, lahko vedno preverimo na spletni strani ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

V zadnjih dveh tednih so pri Nomagu opazili določene spremembe v povpraševanju, saj ljudi bolj zanimajo tudi varnost posameznih destinacij, pogoji spremembe pri letalskih vozovnicah in možnosti zavarovanja potovanj. Opažajo tudi več zanimanja za organizirana potovanja ali za rezervacije prek agencij, saj potniki v primeru nepredvidenih razmer tako računajo na dodatno pomoč in podporo.

Ljudje se vedno prilagodijo situaciji

Kljub hitro spremenljivi situaciji v svetu in izzivom za potnike, ki so s tem malce večji, je sogovornica tako mnenja, da bodo ljudje še vedno vztrajali pri potovanjih z letalom.

"Želja po odkrivanju novih krajev in potreba po zamenjavi okolja je močno prisotna in del človeške narave, zato v večini primerov konflikti na potovalne navade vplivajo le krajši čas. Potniki vedno najdejo alternativne možnosti in se prilagodijo situaciji, potujejo pa še naprej," je dejala.

Prepričana je, da to ne bo vodilo v množično vračanje k potovanjem z avtomobilom. "Če upoštevamo stroške goriva, cestnin, morebitnih prenočitev in izgubljenega časa na daljši poti, letalo v mnogih primerih še vedno ostaja smiselna izbira," je dodala.

"V času večje negotovosti se lahko sicer poveča zanimanje za bližnje destinacije, vendar pa po drugi strani ljudje zelo neradi potujemo 500 kilometrov ali več z avtomobilom, saj želimo dopust nameniti sprostitvi in oddihu, ne preživljanju časa na avtocestah," pa je ocenil Beltram.

Tudi letos favoritke sredozemske države, manj ljudi na Ciper?

Po oceni Kende smo se v zadnjih letih že navadili, da obstajajo destinacije, kamor se v določenem obdobju preprosto ne potuje. Trenutno so to države Bližnjega vzhoda, pa Kuba in Venezuela, že nekaj let pa tudi Ukrajina in Rusija. "To se na vsakih nekaj let menja – situacija v eni državi se umiri, konflikti pa se pojavijo drugje," dodaja.

Ker smo že vstopili v pomlad in nas do začetka poletja ločijo še manj kot trije meseci, je tu že čas za načrtovanje potovanj in počitnic. Po mnenju Kende bodo tudi letos najbolj obiskane države in otoki v Sredozemlju, morda pa bo nekaj manj za počitnice na Cipru, ki je bil zaradi britanske vojaške baze na otoku prav tako tarča iranskih dronov.

Potovanja v Azijo so poleti manj priljubljena zaradi deževnega obdobja, a vseeno niso redka. "Letos bo potovanje tja pogojeno s tem, da se leti z letalskimi družbami, ki nimajo postankov na Bližnjem vzhodu," ob tem opozarja Kenda.

Na Nomagu pa pravijo, da so med priljubljenimi destinacijami za letošnje poletje – pa tudi za prvomajske praznike – grški otoki, Kanarski otoki, Azori, ZDA, Sejšeli, Šrilanka, Zanzibar, Malezija, Bali, Tajska, Maldivi, Azija in Srednja Amerika. Za krajše oddihe so vedno zanimive tudi številne evropske prestolnice in večja mesta, kot so Pariz, London, Amsterdam, Rim, Milano, Barcelona, Madrid, Porto in Atene.

Scenarij: že kupljena letalska vozovnica, država pa je postala nevarna

Kar nekaj ljudi se je znašlo v zagonetnem položaju, saj so morda že kupili letalske vozovnice za destinacijo, ki je nato postala nevarna ali nestabilna. Ciper in Egipt sta na primer na spletni strani ministrstva za zunanje in evropske zadeve trenutno obarvana v rumeno, kar pomeni, da velja povišana stopnja previdnosti. Nemalo je tudi primerov, ko ima kdo kupljeno vozovnico s povezavo prek letališč na Bližnjem vzhodu, kjer so zdaj leti omejeni ali praktično neobstoječi. Kaj storiti v tovrstnem primeru?

Kenda, ki dnevno nudi pomoč ljudem pri iskanju letalskih vozovnic in namestitev, opozarja, da je rešitev odvisna od več dejavnikov – kdaj je potovanje načrtovano, kam točno, ali je nevarnost na končni destinaciji ali vmes in tudi od tega, kakšni so pogoji ob nakupu vozovnice.

Dokler je let še načrtovan in uradne odpovedi ni, veljajo drugačna pravila kot takrat, ko je let odpovedan. Nekatere letalske družbe, ki letijo preko Bližnjega vzhoda, trenutno za nekaj tednov vnaprej omogočajo odpoved leta, tudi ko ga oni še niso odpovedali. Kenda svetuje, da potnik preveri status svojega leta in se obrne neposredno na letalsko družbo, pri kateri je kupil vozovnico.

Kenda priznava, da je lahko situacija precej negotova. Potniki želijo na potovanje, a ne prek Bližnjega vzhoda. Ne želijo čakati dva meseca in tik pred odhodom izvedeti, da je let odpovedan, saj bodo takrat letalske vozovnice prek drugih letališč bistveno dražje. Če kupijo nove vozovnice, situacija na Bližnjem vzhodu pa se medtem umiri in je njihov let posledično normalno izveden, vračila denarja za nakup novih ne bodo dobili.

"Kaj je prav narediti v takem primeru, je težko reči. Lahko se zgodi, da bo potnik imel dve veljavni letalski vozovnici, lahko pa, da bo ena odpovedana, alternativa pa ekstremno draga," je dodala.

Beltram ob dejstvu, da dokler letalska družba ne odpove leta, pogoji letalskih vozovnic ostajajo enaki kot ob nakupu, dodaja, da je v praksi mnogokrat bolje, da potniki "potrpijo" čim dlje do datuma odhoda. Letalske družbe ob morebitnem poslabšanju razmer namreč pogosto same ponudijo možnost brezplačne spremembe datuma ali povračilo denarja. Tudi on poudarja, da je treba preveriti pogoje konkretne letalske vozovnice, saj so ob minimalnem doplačilu ali celo brezplačno včasih možne tudi naknadne spremembe potovanja.

Bodo letalske vozovnice zaradi višjih cen goriva dražje?

Motnje v dobavi so ceno letalskega goriva občutno povečale. Večina goriva namreč prihaja skozi Hormuško ožino, ki je še vedno zaprta.

Pred zračnimi napadi je cena letalskega goriva v severozahodni Evropi znašala približno 715 evrov na tono – nato je poskočila na več kot 1.300 evrov, na podobnih ravneh pa vztraja vse od začetka vojne. To so najvišje cene, ki so jih zabeležili od leta 2022, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino.

WizzAir je prejšnji teden opozoril, da bo konflikt njihov letni dobiček zmanjšal za 50 milijonov evrov, pri čemer so navedli, da “bodo stroški goriva za letala igrali pomembno vlogo”. Tudi avstralski Qantas Airways je najavil, da zvišujejo cene vozovnic, da bi pokrili svoje stroške, iz Scandinavian Airlines pa so sporočili, da jih je k dvigu cen spodbudilo "nenavadno hitro in občutno povečanje cen goriva".

Za oris – 27. februarja, dan pred izbruhom konflikta, bi strošek polnjenja rezervoarja letala Boeing 737-800 glede na povprečne cene na vzhodu ZDA znašal 17.000 dolarjev (14.700 evrov). Manj kot teden dni pozneje bi to stalo že več kot 27.000 dolarjev (okoli 23.300 evrov). Ko so cene nafte padle po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi se vojna z Iranom lahko končala "zelo kmalu", pa bi ta strošek znašal približno 23.000 dolarjev (okoli 19.860 evrov).

Številne letalske družbe so na nihanja cen goriva sicer pripravljene, saj si del goriva zagotovijo vnaprej po dogovorjenih cenah (t. i. fuel hedging) – to so na primer tako Emirates, Qatar Airways in Etihad Airways, največje letalske družbe na Bližnjem vzhodu, pa tudi nizkocenovna letalska prevoznika EasyJet in Ryanair. A večina večjih ameriških letalskih družb se za to na primer ne odloča in so za to bolj občutljive na povišanje cen.

Kenda pomirja, da zgodovina kaže, da so takšni skoki cen pogosto le začasni in se ob stabilizaciji trga hitro umirijo. "Kratkoročna nihanja na potovanja običajno nimajo večjega vpliva, saj konkurenca med letalskimi družbami poskrbi, da se cene na dolgi rok ponovno uravnotežijo," je dodala.

Beltram prav tako izpostavlja že omenjeno dejstvo, da ima veliko letalskih družb gorivo zakupljeno za več mesecev vnaprej, zato kratkoročna nihanja na trgu pogosto ne vplivajo neposredno na že oblikovane cene letalskih vozovnic.

"Če pa bi se cene kerozina na višjih ravneh ohranile dlje časa, bi se to s časovnim zamikom odrazilo tudi na cenah letalskih vozovnic. Za popotnike bi to v prihodnjih mesecih pomenilo nekoliko višje cene letalskih vozovnic pri daljših medcelinskih potovanjih, medtem ko bi bil vpliv na krajših relacijah nekoliko nižji," dodaja.