Skrivnosti 7.000 let starih kamnov: kdo jih je postavil in zakaj?

Potovanja 07. Apr 202419:02 0 komentarjev
megalitska struktura
Portugalski Stonehenge (Foto: T. J.)

Megalitske prazgodovinske strukture begajo znanstvenike po vsem svetu. Ena manj znanih, a zato nič manj zanimivih, je skrivnostna Cromlech dos Almendres. Najdemo jo v portugalski regiji Alentejo.

Évora je starorimsko portugalsko mesto, ki je od Lizbone oddaljeno približno uro in pol vožnje. Je majhno, očarljivo mestece, najbolj znano po Dianinem templju in kapeli kosti. Vendar pa je za ljubitelje zgodovine prava poslastica zunaj mesta.

Ko po ozki, ovinkasti in neasfaltirani cesti prispete na vrh hriba, tam zagledate ogromno megalitsko strukturo. Imenuje se Cromlech dos Almendres, a je bolj znana pod imenom “portugalski Stonehenge”. Stara je približno 7.000 let, kar pomeni, da je od Stonehenga starejša približno 2.000 let.

Strukturo so odkrili leta 1964. Sestavljajo jo okrogli kamni “cromlechi” ter pokončni kamni “monoliti”. Ime “Almendres” pa izhaja iz kamnov v obliki mandljev, poroča BBC. “Prve kamne so postavili na vrhu hriba in nato nove dodajali po hribu navzdol. Razporejeni so v obliki elipse in obrnjeni proti vzhodu,” je za BBC povedala lokalna arheologinja Sira Camacho.

Približno dva kilometra stran od glavnih kamnov je še en osamljen monolit, večji od drugih. “Ostali kamni so poravnani z enakonočjem, osamljen monolit pa s sončnim vzhodom na poletni solsticij,” pravi Camacho. Odkrili so tudi monolit, poravnan z zimskim solsticijem, vendar je bil tako poškodovan, da ga niso mogli obnoviti.

O nastanku in uporabi območja kroži veliko teorij, med drugim nekateri verjamejo, da so ga zgradili Mavri, ki so pogosto predstavljeni kot velikani. Po poročanju revije National Geographic gre pri Mavrih za splošno evropsko ime za vsa severnoafriška ljudstva, tudi tista, ki so nekaj časa vladala Iberskemu polotoku.

monolit
Osamljen monolit, poravnan s poletnim solsticijem (Foto: T. J.)

Središče velike naselbine

Za arheologe pa takšna najdišča predstavljajo mejo med nomadskim načinom življenja in prvimi naselbinami. Neolitska plemena so iskala zaobljene kamne, ki so jih nato s pomočjo hlodov in vrvi prevažala do območja.

“Tu je morala biti velika naselbina, saj je bilo za prevoz teh kamnov potrebno veliko ljudi. Verjetno so območje uporabljali kot trg, bilo je središče, kjer so se ljudje zbirali,” pove Camacho. “Niso ga uporabljali samo za praznovanja, temveč tudi kot zbirališče različnih plemen iz okolice, kjer so si izmenjevali živali in pridelke,” doda.

Kraj pa tudi po 7.000 letih ne sameva. “Ljudje se še vedno čutijo povezani z naravo, zato ob enakonočju tam potekajo slavja in velikokrat zjutraj najdemo ostanke ognja,” je za BBC povedala arheologinja.

Kot poroča BBC, so znanstveniki v območju desetih kilometrov našli ostanke vsaj štirih različnih neolitskih naselbin.

Po poročanju BBC je to eno največjih območij prazgodovinskih ostankov v Evropi. V bližini se nahaja še Zambujeiro Dolmen, grobnica, ki je bila zgrajena 2.000 let kasneje, torej v času, ko so v Egiptu gradili piramide.

“To dokazuje, da je bila družba takrat že razslojena. V take grobnice so namreč pokopavali voditelje in druge pomembne ljudi. Zagotovo so verjeli v posmrtno življenje, saj smo v njih našli predmete, ki jih ljudje potrebujejo za življenje, na primer lonce, posode in orodje,” je za BBC povedala Camacho.

Danes je tam le še ogrodje strukture, med drugim hodnik, ki vodi v umetno narejen hrib. Po besedah Camacho naj bi to predstavljalo ponovno rojstvo, saj po obliki spominja na nosečniški trebuh in porodni kanal.

Zambujeiro Dolmen
Zambujeiro Dolmen ((Foto: Facebook/Ebora Megalithica)

Podobe obrazov in pastirske palice

Na kamnih so našli vgravirane obrise obrazov, torej vsak kamen predstavlja osebo ali skupnost.

“Tudi ostale risbe, ki niso tako jasne kot nekateri obrazi, predstavljajo ljudi oziroma nekaj v povezavi z ljudmi,” doda arheologinja.

Eden od teh simbolov je pastirska palica. “Pastirsko palico imajo papeži, egipčanski faraoni so imeli poleg še biče, torej je to simbol moči posameznika že od neolitika,” je za BBC razložila znanstvenica.

Nekaterih podob pa arheologi še niso dešifrirali. Na skoraj vseh kamnih so namreč skrivnostne luknje in nekateri menijo, da gre za ozvezdja. Camacho je za BBC povedala, da se s teorijo ne strinja, saj so luknje razporejene povsem naključno, brez logičnega zaporedja.

O skrivnostnem kraju je torej še veliko neznanega in nekaterih njegovih skrivnosti morda ne bomo vedeli nikoli.

Skrivnostne luknje, brez logičnega zaporedja (Foto: Facebook/Ebora Megalithica)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!