Španski skriti biseri, ki jih prekomerni turizem še ni prizadel

Zadnji dve leti Španci množično protestirajo proti turizmu, ko se začne vrhunec poletne sezone.

Turizem je steber španskega gospodarstva in prispeva več kot 12 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP). A v krajih, kjer se s potniških ladij neprestano izkrcavajo množice in namestitve za turiste poglabljajo stanovanjsko krizo in domačine silijo na obrobje lastnih mest, je vsakoletna turistična gneča postala vir napetosti.

Več kot 80 odstotkov turistov v Španiji ostaja na otokih in ob sredozemski obali, in to večinoma poleti, pojasnjuje Manuel Butler, direktor španskega turističnega urada v Londonu. Letovišča, kot so Benidorm, Lloret de Mar in Torremolinos, so desetletja rasla na račun turizma in imajo infrastrukturo, da goste sprejmejo brez večjih težav, je povedal za CNN.

Španija pa ponuja številne destinacije, ki jih prekomerni turizem še ni prizadel in kjer lahko obiskovalci doživijo pristnejšo izkušnjo.

La Rioja

Med najmanj obiskanimi regijami v severni Španiji je La Rioja, ki jo je leta 2024 obiskalo le 180.000 tujcev, medtem ko jih je v Barceloni prenočilo 15,5 milijona.

La Rioja v valovitih vznožjih Pirenejev je dom več kot 500 vinskih kleti, ki nudijo vse od družinskih butičnih vin do največjih imen v industriji, vse pa vabijo na oglede kleti in degustacije.

A regija ponuja več kot le vino. Srednjeveški mesti Haro in Logroño, oddaljeni 40 minut vožnje, sta polni tlakovanih ulic, starodavnih cerkva in živahnih barov s tapasi, kjer strežejo regionalne specialitete.

Tu je tudi kulturna dediščina. Približno 40 minut južno od Hara sta dva romansko zasnovana samostana, San Millán de Yuso in Suso, ustanovljena v 6. stoletju.

Ljubitelje narave bodo pritegnile dramatične pokrajine, od robustne Sierre de la Demande do rodovitnih dolin, idealnih za pohodništvo in kolesarjenje po mirnejšem odseku Camino de Santiago (Pot svetega Jakoba) proti katedrali v Santiagu de Compostela v severni Španiji.

Extremadura

V notranjosti Španije, na meji s Portugalsko, se razprostira redko obiskana Extremadura. Obiskovalce tu pričaka bogata zgodovina s kar tremi Unescovimi spomeniki svetovne dediščine: Cáceres, Mérida in Guadalupe. Tu sta še narodni park Monfragüe, ki je pomembno zatočišče za selitvene ptice, in Unescov geopark Villuercas-Ibores-Jara.

Regija je nudila več prizorišč za snemanje priljubljene serije Igra prestolov, a kljub temu še vedno ni običajna postaja za tuje ali celo domače turiste.

Mérida se ponaša z enim najbolje ohranjenih rimskih ostankov zunaj Italije. Poletne večere julija in avgusta tam oživijo klasične drame v rimskem gledališču.

Pokrajinska prestolnica Cáceres, eno najbolje ohranjenih srednjeveških obzidanih mest v Španiji, je znana med ljubitelji kulinarike.

Kraljevi samostan Santa María de Guadalupe, še en Unescov spomenik, je romarsko središče, ki ga je obiskal tudi Krištof Kolumb, da bi se zahvalil po vrnitvi iz novega sveta.

Extremadura se ponaša še z mestom na Unescovem "poskusnem" seznamu svetovne dediščine: Trujillo, srednjeveško mesto na hribu, kjer so se nekdanji konkvistadorji po vrnitvi iz Južne Amerike ponašali s svojimi bogatimi palačami ob veličastnem trgu.

Španska severna obala

Če je poležavanje na peščeni plaži pogoj za vaše poletne počitnice, a bi se radi izognili prenatrpanim sredozemskim letoviščem, Španija ponuja dolgo, skoraj nedotaknjeno obalo, ki je med tujimi turisti razmeroma neodkrita.

Usmerite se na zeleni sever, a preskočite kulinarično meko San Sebastián, ki poleti poka po šivih, in začnite zahodneje, v regiji Kantabrija. Pot nadaljujte skozi Asturijo in ob atlantski obali do Galicije. Tam vas pričaka dramatična obala s strmimi pečinami, skritimi zalivi in ribiškimi pristanišči ter dolgimi peščenimi plažami, ob katere butajo mogočni valovi.

Sever Španije ima tudi svojo edinstveno kulturo in kulinariko. Poskusite nenavadne percebes (gosje vratove) z ostrih obalnih skal, močne sire iz gorskih jam in lokalni cider, ki ga strežejo s posebnim visokim nalivanjem, da se pijača prezrači.

Podeželski turizem je jedro nove nacionalne turistične strategije. Ponujajo mrežo sprehajalnih poti, ki ponuja alternativo prepolnemu Caminu de Santiago.

Otok El Hierro

Čeprav so se Baleari in Kanarski otoki, kot so Mallorca, Ibiza in Tenerife, znašli v središču razprav o prekomernem turizmu, to še ne pomeni, da se morate odpovedati otoškemu oddihu.

Manjši El Hierro, najbolj zahodni in najbolj divji Kanarski otok, je postal vzor trajnostnega turizma.

Ker zunanji obiskovalci nimajo neposrednih letov, El Hierro obiščejo le najbolj vztrajni popotniki – leta 2024 ga je obiskalo okoli 26.100 ljudi, od tega le 4.102 iz tujine. Za primerjavo: sosednji Tenerife je v istem obdobju gostil 7,2 milijona obiskovalcev, od katerih jih je 87 odstotkov prišlo iz tujine.

Otok si prizadeva za energetsko samozadostnost in je lani skoraj 36 dni celotno oskrbo zagotavljal iz obnovljivih virov.

S svojo vulkansko pokrajino in gostimi gozdovi, ki so dom okoli 100 endemičnim vrstam flore in favne, je El Hierro Unescov biosferni rezervat. Na voljo so črne prodnate plaže na vzhodu, rdečkaste na zahodu in belopeščene na skrajnem zahodu, a največji zaklad se skriva v vodi – El Hierro slovi kot ena najboljših evropskih destinacij za potapljanje.

Ponujajo se tudi dejavnosti na prostem, kot so jadralno padalstvo, pohodništvo in kolesarjenje.

Teruel

Če res želite odkriti skriti dragulj, se odpravite v provinco Teruel na vzhodu Španije.

Ker ni železniške povezave, morajo obiskovalci priti z avtom, vsaj štiri ure vožnje južno od Barcelone ali iz notranjosti Valencie, v pokrajino, ki se bohoti z obzidanimi mesti, v katerih se prepletata islamska in krščanska arhitektura okrog ruševin gradov na strmih pobočjih.

Ena glavnih dejavnosti tu je iskanje tartufov. Najdete pa tudi pohodniške poti mimo 150 milijonov let starih dinozavrovih sledi in ob slapovih ter rekah, ki ponujajo osvežujoča divja kopališča.