Turisti se ob visokih cenah sprašujejo: “Kako živijo Hrvati?”

Potovanja 04. Avg 202409:37 6 komentarjev
hrvaška, dubrovnik, gneča
Dubrovnik (Foto: PROFIMEDIA)

Hrvaški gostinci so julija zabeležili padec prihodkov v primerjavi z letom prej. Ali to pomeni, da jim je turistična sezona spodletela? Bodo morali hrvaški gostinci prilagoditi cene?

Je Hrvatom letošnja turistična sezona spodletela? Podatki kažejo, da so imeli hrvaški gostinci v juliju v povprečju 20-odstotni padec prihodkov glede na lansko leto. Je ponudba dovolj prilagojena gostom, ki še prihajajo, se sprašuje hrvaški portal dnevnik.hr.

Del sektorja trdi, da je. Drugi pa so mnenja, da je čas, da se Hrvaška prebudi iz turističnih sanj in se jasno odloči, kaj si želi od svojega turizma.

“Mislim, da so cene zelo visoke. Težko si predstavljam, kako Hrvati živijo s temi cenami. Mislim, da je potovanje lahko dobro le, če izkusiš kako živijo domačini,” je povedala turistka iz Avstrije.

Sončni zahod v Splitu
Sončni zahod v Splitu (Foto: PROFIMEDIA)

Turist iz Slovenije pa je dejal, da so cene definitivno višje kot prejšnja leta. “Želeli smo spiti koktejle, a so bili 12 evrov. To je malo hecno,” je rekel.

Gostinci: Hrvaška ni država za masovni turizem

Gostinci trdijo, da cen ne bi smeli zniževati, saj Hrvaška ni država za masovni turizem. S tem se strinja tudi hrvaški minister za turizem Tonči Glavin. “Nismo destinacija za množični turizem. To nismo bili in nočemo biti,” je poudaril za hrvaško televizijo RTL. Glavina ob tem dodaja, da želijo postati konkurenčni in ponuditi kvalitetne storitve.

Da gostov ni nič manj, pa opažajo na Hrvaški turistični skupnosti. Za julij sicer še nimajo podatkov, kaže pa, da je imela naša južna soseda v tem letu enoodstotno rast števila nočitev.

“Sladoled in dve pijači za 13 evrov. To ni drago. Kosilo za tri osebe z lignji iz žara in blitvo za 50 evrov. To ni drago. Restavracija, ki je v Michelinovem vodniku, vino za 100 evrov po osebi. To ni drago,” poudarja Jelena Tabak, ki predseduje združenju gostiteljev v hrvaški gospodarski zbornici. “Imamo kvaliteto in nudimo kvaliteto.”

Galešnjak, otok, Hrvaška, Dalmacija, Jadransko morje, Zadrski arhipelag
Foto: PROFIMEDIA

Da mora biti ponudba prilagajane gostu, ne pa da se pričakuje, da se gost prilagodi ponudbi, pa dodaja predsednik turističnega združenja pri hrvaški gospodarski zbornic Boris Žgomba.

Žgomba je v preteklih dneh že izpostavil, da je največja težava letošnje turistične sezone pri naših južnih sosedih pomanjkanje nemških turistov – v prvih šestih mesecih letošnjega leta jih je za 10 odstotkov manj kot lani, v Istri pa je ta padec še bolj izrazit. Zaradi tega so se morali na Hrvaškem po njegovih besedah preusmeriti na druga tržišča, ki pa niso tako močna kot nemško. Tako so morda dobili goste, ki manj zapravijo v restavracijah in lokalih, več pa v trgovinah.

Vedno večji je delež tistih, ki si zase želijo dela turistične pogače. Med tem pa se mestna središča spreminjajo v namestitve, namenjene le še turistom. Ali je smer prava ali pa Hrvaška sama sebe preveč ceni, bo postalo jasno prihodnje poletje, zaključi dnevnik.hr.

 Je Slovenija sploh kaj cenejša? Primerjali smo cene turističnih namestitev v slovenskih in hrvaških krajih. Kaj smo ugotovili?

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje