Čeprav se sliši paradoksalno, izkušeni popotnik trdi, da v letalu najraje izbere najslabši sedež. Imenuje ga spregledani dragulj.
Avstralski potopisec in novinar je v prispevku za portal Escape pojasnil, kako je po letih potovanj po svetu našel po njegovem mnenju najboljši sedež v letalu.
Najboljši sedež je najslabši, trdi. Povedano drugače: v letalu bi morali vedno izbrati najslabši sedež, tistega, ki ga noče nihče drug. Zakaj?
Če si ne morete privoščiti nakupa vozovnic za poslovni razred, je lahko potovanje z letalom precej neprijetno – še posebej če letite na dolge razdalje, piše britanski Mirror o ugotovitvah Johna Burfitta. Po nekaj urah v zraku boste verjetno začutili bolečine v hrbtu, vratu ali okončinah, filmi, ki jih predvajajo med poletom, bodo postali dolgočasni in nič se ne bo zdelo bolj mamljivo kot prijeten sprehod na svežem zraku. Poleg tega pa boste prej ali slej v hrbtu začutili kolena ali noge potnika, ki sedi za vami.
Prav to je bil razlog, zaradi katerega se je John lotil misije – poiskati najboljši sedež v letalu. Potem ko je nekoč preživel let, ko ga je potnik ves čas “brcal” v hrbet, si je rekel, da te izkušnje nikoli več ne bo ponovil. V nekem trenutku se je sprehodil po letalu in ugotovil, da za zadnjo vrsto sedežev ni ničesar razen stene. Če bi sedel tam, ga nihče več ne bi mogel brcniti v hrbet, je sklepal.
“V tistem trenutku sem se odločil, da bo zadnja vrsta edino mesto, kjer bom od zdaj sedel na dolgem letu,” je zapisal. “Že na svojem naslednjem letu sem rezerviral sedež v zadnji vrsti. In kaj je bilo še bolje, sedež je bil ob oknu. Ko sem se ugnezdil v ta kot, sem odkril, kaj je prava ljubezen do letenja. Pravkar sem našel najboljši sedež na letalu.”
John Burfitt je naštel še druge ugodnosti “najslabšega sedeža v letalu”. Nikoli vas ne zadene voziček s pijačo, v vas ne brcajo drugi potniki, ki stegujejo noge po hodniku, poleg tega pa se lahko na steno tudi naslonite in zadremate.
Dejal je še, da je vedno presenečen, ko drugi popotniki njegov najljubši sedež označijo za najslabši sedež na letalu. “Jokajo, da zadnja vrsta nima premičnega naslonjala, vendar ga v večini letalskih prevoznikov, s katerimi sem letel, imajo.” Drugi se pritožujejo, da so sedeži pred stranišči, zato se sliši izplakovanje. “Ste že slišali za ušesne čepke in slušalke za dušenje hrupa?” Ugovarjal je tudi temu, da so sedeži v zadnji vrsti klavstrofobični, da so potniki zagozdeni v njih in da se morajo prebijati mimo drugih.
Potem pa je sklenil: “Ko sem v preteklosti razmišljal, kje bi sedel na letalu, sem se odločno zavzemal za svoje najljubše mesto, zdaj pa ne več. Nočem, da ta spregledani dragulj nenadoma postane tarča množičnega povpraševanja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje