Zakaj je dopust dober za nas, še preden ga začnemo

V znanstveni literaturi je zelo malo podatkov o neposrednih učinkih dopusta na naše možgane, a ni dvoma, da ga nujno potrebujemo. To je pokazala študija iz leta 2016, v kateri je sodelovalo 46 delavcev iz nizozemskega podjetja.
Delavci so morali opraviti test, v katerem so dobili predmet (na primer kladivo), nato pa so jih prosili, naj v najkrajšem času najdejo čim več načinov uporabe predmetov. Raziskovalci so opazili, da so imeli delavci po dveh ali treh tednih dopusta večjo kognitivno prožnost. V primerjavi z rezultati nekaj tednov pred dopustom so si lahko zamislili večje število načinov uporabe predmetov.

Večina študij potrjuje, da je eden glavnih razlogov za povečanje kognitivne prožnosti zmanjšanje stresa. Sicer vsak stres ni nujno slab – če se pojavlja le sporadično, lahko aktivira mehanizme, ki nam pomagajo pri izvajanju vsakodnevnih nalog, kot je lovljenje rokov.

Stres, ki je slab za nas, je kronični stres, ki se pojavi, ko smo pod stalnim pritiskom ali ko se znajdemo v okoliščinah, ki jih ne moremo obvladati. Povzroča utrujenost, višjo stopnjo tesnobe, razdražljivost in jezo.

Recept za dopust, ki napolni vaše baterije

Glavni učinek dobrih počitnic na naše duševno zdravje je prav zmanjšanje kroničnega stresa. Ko ne počnemo nič, lahko naši možgani vsaj začasno odpravijo negativne učinke stresa. Da bi bil dopust res učinkovit, moramo poskrbeti, da se res osvobodimo stresa, ki ga povzroča delo. To pomeni, da se izogibamo nerešenim nalogam, odgovarjanju na elektronsko pošto ipd. Po drugi strani pa je bistveno, da preprečimo nove stresne razmere.

Ključno je tudi, da uživamo v pričakovanju dopusta. Zavedanje, da se bližajo počitnice, poveča raven dopamina v naših možganih in nam daje občutek ugodja.

A ko smo v kroničnem stresu, lahko to povzroči zmanjšanje količine sproščanja dopamina in/ali spremembe v njegovi presnovi. Dopamin nastaja v nadledvični žlezi in centralnem živčnem sistemu, večinoma v celicah substantie nigre in ventrotegmentalnega jedra, ki sta strukturi srednjih možganov. Kronični stres pa lahko celo vpliva na število dopaminskih receptorjev. Kadar se to zgodi, se pogosto razvije depresivno vedenje.

S počitnicami, ki nas osvobodijo stresa, lahko ponovno vzpostavimo ravnovesje tega sistema. Še vedno pa ni povsem jasno, ali so učinki dolgotrajnih počitnic večji, kot pa če gremo dopust v več krajših obdobjih.

Najboljše počitnice so tiste, na katerih uživamo v novih izkušnjah, kot je raziskovanje različnih krajev, in nagradah, kot je neka jed, na katero smo čakali vse leto. Seveda so nagrade subjektivne – kar je prijetno za eno osebo, lahko pri drugi povzroči stres.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.