Zakaj je na tisoče ljudi zapustilo nekoč eno najmogočnejših mest? Kam so odšli?

PROFIMEDIA

Še danes nihče ne ve, kako in zakaj je propadlo eno najmogočnejših ter najnaprednejših mest na svetu.

Približno uro od pakistanskega mesta Larkana ležijo ruševine mesta Mohenjo Daro, ki je bilo največje mesto indske civilizacije. Še danes je tam milijone rdečih opek, ki sestavljajo sprehajalne poti in vodnjake. Iz njih so narejene tudi opečnate hiše, pogosto večnadstropne, ki tvorijo soseske, razporejene v mrežo.

Arheološka izkopavanja so razkrila tudi edinstven sistem kanalizacije in namakanja. Skoraj vsaka hiša v mestu s 40.000 prebivalci je imela kopalnico in pokrito kanalizacijo, ki je bila del mestnega omrežja.

Gre za najbolje ohranjeno mesto iz bronaste dobe, zgrajeno je bilo namreč 2.500 let pred našim štetjem. Od leta 1980 je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Ime mesta v sindščini pomeni Gomila mrtvih. Današnje ruševine so le še spomin na nekdaj mogočno metropolo z razvito infrastrukturo, ki je bila pred 4.500 leti eno prvih mest na svetu.

PROFIMEDIA

Nad starimi ulicami se dviga starodavna stupa, pod njo pa so ruševine velikega javnega bazena s širokim stopniščem. Kopališče je imelo tudi peč za ogrevanje vode. Prebivalci so se dnevno družili tudi na tržnici.

Velikih templjev v Mohenjo Daru niso našli. V hišah so odkrili kraje za verske obrede, ki so bili povezani z ognjem in vodo. To so prepoznavne prvine vedskega hinduizma in zaratustrstva, religije, ki temelji na nauku preroka Zaratustre.

“Mohenjo Daro je bilo urbano središče. Imelo je družbene, kulturne, gospodarske in verske povezave z Mezopotamijo in Egiptom,” je za BBC pojasnil lokalni vodnik Irshad Ali Solangi. Vendar Gomila mrtvih v primerjavi z mesti v starem Egiptu ali Mezopotamiji, ki so uspevala v približno istem času, ni bil tako znan.

PROFIMEDIA

Leta 1.700 pred našim štetjem so prebivalci zapustili mesto. Še danes ni znano, zakaj in kam so odšli. Ene izmed možnih razlag vzrok vidi v izsušitvi reke Sarasvati in slabi letini, kar bi lahko povzročilo lakoto in bolezni.

Trupla pokojnikov so naključno odvrgli v zapuščene zgradbe, to pa bi lahko povzročilo širjenje bolezni. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi prebivalce mesta te starodavne kulture lahko pregnale naravne nesreče, kot so potresi in poplave.

Indska kultura, ki so jo živeli tako prebivalci mesta Mohenjo Daro kot Harappe (ki je poleg mesta Mohenjo Daro glavno prazgodovinski najdišče te civilizacije), je še del življenja in tradicij tamkajšnjih prebivalcev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.