Šunko, pirhe, hren in potico vsi zelo dobro poznamo. A obstaja še ena odlična tradicionalna velikonočna jed, ki pa ni tako znana. To je budl oziroma gorenjska prata. "Še pri nas ni znana povsod. Značilna je za območje Šenčurja, Cerkelj, pa tja do Preddvora," pravi Matjaž Erzar, lastnik gostilne Pr'Matičku iz Kranja, kjer so v teh dneh spekli kar 80 kilogramov prate. Mnogi pravijo, da s to jedjo "lopnemo" dve muhi na en mah; potešimo velikonočni apetit in porabimo star kruh. In kako prato pripravijo Pr'Matičku?
Krušna peč v kranjski gostilni Pr’Matičku je pred velikonočnimi prazniki “laufala” praktično brez prestanka. Gostilna je namreč znana tudi po tem, da pred veliko nočjo peče gorenjske prate, ki jih ljudje odnesejo domov in postrežejo na domačih prazničnih mizah.
Gorenjska prata oziroma budl je tradicionalna slovenska velikonočna jed, ki pa je v primerjavi s šunko, pirhi, hrenom in potico bistveno manj znana.
“Še na Gorenjskem ni znana povsod. Značilna je za območje Šenčurja, Cerkelj, pa tja do Preddvora,” je za N1 povedal lastnik gostilne Pr’Matičku Matjaž Erzar in se med telefonskim pogovorom vrtel po kuhinji.
“Včeraj sem recimo na roke zrezal osem kilogramov suhih svinjskih reber,” je dejal.
Povpraševanje po pratah pred veliko nočjo komajda dohaja. Letos jih je spekel okoli 80 kilogramov.
Kako Erzar pripravi prato?
Mnogi pravijo, da s prato “lopnemo” dve muhi na en mah; potešimo velikonočni apetit in se ob tem znebimo še starega kruha.
Star bel kruh namreč najprej narežemo na kocke. Mora pa biti res suh, pravi Erzar. Suha prekajena svinjska rebra skuhamo. S suho župo, torej z vodo, v kateri so se kuhala rebra, poškropimo narezan kruh.
Dobro premešamo in posodo prekrijemo, da para prepoji nakockan kruh. Masa, ki nastane, pa mora biti “voljna”, opozarja Erzar. Torej ne preveč tekoča in ne preveč suha.
Ko se namočen kruh ohladi, mu dodamo jajca, na kocke narezana kuhana suha rebra, kislo smetano ter predhodno na maslu prepraženo zelenjavo (čebulo, česen, korenček in zeleno).
Dodamo še sesekljan peteršilj, majaron, timijan, sol in malo popra. Erzar zaradi lepše rumene barve doda še kanček curryja. Ves čas pazimo, da je masa “voljna”, spet opozarja Erzar.
Ko je masa dobro in narahlo premešana, jo nadevamo v vodo namočene goveje danke. Nadeva v črevo ne tlačimo in ga ne stiskamo. “To je treba delati z andohtjo,” pravi Erzar. Ko z nadevom napolnimo črevo, ga na obeh koncih zvežemo, da masa med peko ne bo “pobegnila”.
Nato pripravimo pekač, ki ga namažemo s svinjsko mastjo. Če je le mogoče, naj prata pred začetkom peke počiva vsaj eno uro, pravi Erzar, da se okusi lepše povežejo.
Pred začetkom peke pa budl oziroma prato na gosto prebodemo, prelijemo s stopljenim maslom in polijemo z dvema ali tremi zajemalkami vode.
Nato pa previdno in počasi pečemo na 170 stopinjah. Kako dolgo prato pečemo, je odvisno od tega, kako velika je. “Ampak v peči oziroma pečici naj bo vsaj uro in pol,” pravi Erzar, ki prato med peko včasih pokrije tudi s folijo.
“Z andohtjo”
Prato pečemo na nižji temperaturi in počasi zato, ker med peko rada poči. “Zato je potrebne nekaj andohti,” pravi Erzar.
“Gorenjska prata je res stara gorenjska velikonočna jed, ki so jo kmetje pripravljali že od nekdaj. V zadnjih letih pa postaja spet vse bolj priljubljena. Življenje na kmetijah je bilo zelo skromno, zato so ljudje zmeraj pazili, da so porabili vse, kar so imeli doma. Ničesar niso zavrgli. V prato pa so lahko dali star kruh in dimljeno svinjsko glavo ali pa dimljeno podgrlino, ki je manj cenjen del mesa pod svinjskim vratom. Jajca pa so prati dala lepo rumeno barvo,” pripoveduje lastnik gostilne Pr’Matičku.
Za tradicionalno gorenjsko prato obstajajo tudi preprostejši recepti, po katerih se prata lahko peče tudi brez goveje danke kar v pekaču za kruh, ki se ga podloži s papirjem za peko. Prav tako lahko namesto suhih reber uporabimo svinjski vrat.
“A vratovina po mojem ni najboljša izbira, bolje je uporabiti suha rebra ali dimljeno suho svinjsko glavo zaradi maščob, ki so vendarle nosilci okusa,” še svetuje Matjaž Erzar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje