Menu Item
Pod naslovom Štirinajstica je pri Mladinski knjigi izšla antologija slovenskega soneta po izboru pisatelja, pesnika in prevajalca Petra Svetine. Antologija slovenskega soneta je izšla kot 370. knjiga v zbirki Kondor, v njej pa je vključenih 95 pesnikov in pesnic, je povedal urednik knjige Andrej Ilc.
Svetina je izbor sonetov pripravljal v času covida-19, pri tem pa se je srečeval z dilemami, kot sta, katere avtorje uvrstiti in kaj sonet je oziroma ni, če avtor tega izrecno ni zapisal, vendar imajo pesmi takšno obliko. Kot je pojasnil, si je pri sestavljanju antologije pomagal s podatki, ki sta jih v svojih zapisih omenila Franc Zadravec in Kajetan Kovič. V končnem izboru je avtorje razvrstil po abecednem redu.
Zadravec je leta 1997 zapisal, da je bilo v obdobju med letoma 1895 in 1910 objavljenih vsaj 400 sonetov, med letoma 1919 in 1941 pa okoli 1200. Po Kovičevih podatkih iz leta 2001 je bilo do sredine 70. let 20. stoletja registriranih najmanj 50 sonetnih vencev.
”Slovenski sonet ni nikdar presahnil, tako kot v kakšni drugi literaturi, na primer nemški. Slovenski sonet je zelo vitalen in se od Prešerna dalje piše s silovitostjo in se vedno znova revitalizira. Če bi se samo ponavljal, ne bi šlo skozi,” je povedal Svetina.
Časovno pisanje sonetov se razteza od začetka 19. stoletja do danes. Z največ soneti so v knjigi, za katero je zajemal iz različnih virov, zastopani France Prešeren, Milan Jesih in Bina Štampe Žmavc, trije klasiki slovenskega soneta. Oba še živeča avtorja sta se na predstavitvi strinjala, da ne znata pojasniti, kaj ju je pripeljalo do ustvarjanja sonetov, a ko se je zgodil prvi, je “šlo naprej”.
”Nekateri soneti so uspeli, večji del ne. In ko sem jih imel velik kupček in nisem vedel, kaj naj z njimi, sem jih dal brati Ladu Kralju, ki je predlagal knjigo,” je povedal simpatični pesnik Milan Jesih, ki je prav z zbirkami Soneti (1989), Soneti drugi (1993) in Jambi (2000), dosegel vrhunec svojega pesništva. Podobno je povedala Bina Štampe Žmavc, da sama pravzaprav ne ve, zakaj je začela pisati sonete: ”Ne vem, kako se je to zgodilo. Če bi mi kdo kot gimnazijki rekel, da bom pisala za otroke in da bom pesnila sonete, bi samo zamahnila z roko. Skratka, zarečenega kruha se največ poje. In tako kot je Milan rekel, meni se je ta prvi sonet zgodil in potem se mi je kar čudno zdelo, da sem ga jaz napisala. Na začetku nisem upala nič povedati, nikomur pokazati, saj se mi je zdelo čudno, ker je bila to moja prva pesniška zbirka za odrasle.”
Urednik knjige Andrej Ilc je na koncu še povedal, da je Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, predvsem zaradi tega, ker smo narod pesnikov in izdamo veliko pesniških zbirk, a žal jih zelo malo prodamo. Tako da vsem ljubiteljem poezije toplo priporočamo: kupite za darilo Štirinajstico, anatologijo slovenskega soneta.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
