Pri hrvaškem otoku ujeli žival z drugega konca sveta. Kako se je znašla tam?

Magazin 02. Feb 202409:35 1 komentar
otok Vis
Foto: PROFIMEDIA

V hrvaškem morju so ribiči ujeli ogromnega škampa, ki je po velikosti bližje jastogu: meri kar 25 centimetrov. A večja uganka kot njegova velikost je njegov izvor. Gre namreč za ameriškega škampa, avtohtonega v Mehiškem zalivu. Kako je torej prišel v morje pri hrvaškem otoku Vis?

Ribiči so pri Visu ujeli velikega škampa. V primerjavi z običajnimi jadranskimi škampi, ki tehtajo le nekaj gramov, so veliki škampi po velikosti bliže jastogom.

Tokrat ulovljeni primerek meri kar 25 centimetrov in tehta 120 gramov.

A bolj kot njegova velikost hrvaške znanstvenike čudi, kako je prišel v Jadransko morje. Ko ribiči ujamejo tako velike škampe, gre običajno za priseljene primerke. “Običajno v kilogramu ujamemo od 180 do 300 kosov, v tem primeru pa bi se jih v mrežo ujelo zgolj osem, tako da vam ne bi znal povedati, od kod je,” je za dnevnik.hr povedal Ivan Šimat, zaposlen v solinski ribarnici.

Kot kaže, so jadranski ribiči ujeli ameriškega škampa.

“Ne moremo vedeti, kako je prišel v Sredozemlje. Najverjetneje je prišel z odpadno vodo, ki jo tankerji pripeljejo iz drugih oceanov, obstaja pa tudi možnost, da ga je nekdo poskušal nezakonito gojiti in o tem ni obvestil pristojnih institucij,” je pojasnil strokovnjak za kozice Pero Ugarković.

A ameriški škamp v Jadranu ni prvič. Leta 2009 so ga opazili v Turčiji, nato pa se je začel širiti po Sredozemlju, občasno pa so ga ujeli tudi v Jadranu. Dosegel je najsevernejšo točko Murterja.

Ameriški škamp
Foto: DNEVNIK.hr

Če bi ga kdo na Hrvaškem poskušal gojiti, bi potreboval ustje reke, idealno Neretve. Podobne razmere so v Vietnamu in Egiptu, ki sta velika pridelovalca škampov, poroča dnevnik.hr.

Avtohtono se razmnožuje v Mehiškem zalivu v Atlantskem oceanu, od koder se na pot nato odpravijo njegove ličinke. Hrvaški ribiči se zato sprašujejo, ali bo ameriški škamp čez nekaj desetletij veljal za invazivno vrsto.

“Ker ta vrsta škampov živi precej globoko, na globini več kot 50 metrov, je zelo težko vedeti, kakšen je njegov vpliv na biodiverziteto Jadranskega morja. Tam bo treba še veliko raziskovati, potem pa bomo lahko izpeljali resnejše zaključke,” je še povedal Ugarković.

Ameriški škamp vsebuje veliko mesa, a tudi veliko holesterola in mikroplastike, še piše dnevnik.hr.

Ameriški škamp
Foto: DNEVNIK.hr

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje