Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Na nočnem nebu se že pojavljajo znanilci enega najmočnejših vsakoletnih meteorskih rojev, Perzeidov.
Če ste se v teh dneh ponoči zazrli v nebo in opazili zvezdni utrinek, je ta bil morda že "napovednik" enega od najsijajnejših vsakoletnih spektaklov na nočnem nebu – meteorskega roja Perzeidov.
Utrinki meteorskega roja se običajno pojavljajo v nočeh od sredine julija do konca avgusta, najbolj intenzivno fazo pa bodo letos dosegli v noči z 12. na 13. avgust.
Perzeidi nastanejo, ko Zemlja prečka oblak ostankov – delcev ledu in kamnin –, ki jih je za sabo pustil komet Swift–Tuttle, ki se je Zemlji nazadnje približal leta 1992.
Navidezno prihajajo iz ozvezdja Perzej, poimenovanem po starogrškem mitičnem junaku – zato Perzeidi.
Na spodnji sliki lahko vidite, kje jih najti na nebu.
Komet Swift–Tuttle sta neodvisno odkrila dva astronoma, Lewis Swift in Horace Tuttle, leta 1862.
Ko se je Zemlji nazadnje približal leta 1992, je bil prešibek, da bi ga lahko videli s prostim očesom.
Pri naslednjem preletu leta 2126 pa ga bodo tedanji ljudje morda lahko opazovali brez pomoči teleskopa.
Swift–Tuttle je največji znani objekt, ki redno prečka Zemljino orbito – njegovo jedro meri približno 26 kilometrov v premeru.
"Rojenje" Perzeidov doseže vrhunec, ko Zemlja potuje skozi najgostejši in najbolj prašen del teh ostankov.
Najbolje jih lahko vidimo v jasnih nočeh brez mesečine.
Letos bomo morda za to malce prikrajšani, saj bo prav v dneh okoli vrhunca luna polna oziroma prehajala v prvi krajec.
Morda bo priložnost (če bo seveda nebo dovolj jasno) za opazovanje Perzeidov še najboljša okoli 24. julija, ko bo luna "v mladem" in bo na nočnem nebu skrita, ali pa bo mogoče ugledati zgolj tanek srp.
Značilen meteoroid Perzeidov (meteoroidi so delci, ki so še v vesolju) vstopi v Zemljino atmosfero z velikansko hitrostjo – kar 214.365 kilometrov na uro. Takrat postane meteor.
Ko drvijo po nebu, upočasnijo. Ob preletu neba njihova hitrost pade na "samo" 59 kilometrov na sekundo oziroma okoli 212.400 kilometrov na uro.
Večina Perzeidov je zelo majhnih, velikosti zrna peska, ki zažarijo le za droben delec sekunde. Tu in tam pa je kakšen delec večji ali celo takšen, ki žari malo dlje in tudi na pogled deluje večji in bolj svetel (takrat ga imenujemo bolid).
Skoraj nobeden od teh delcev ne doseže tal, če pa kateremu to vseeno uspe, ga imenujemo meteorit.
Na spodnji sliki je shematičen prikaz razlike med meteoroidom, meteorjem in meteoritom – razmerje med velikostjo Zemlje, njene atmosfere in meteorji ne ustreza dejanskim razmerjem.
Perzeidi so zanimivi tudi zato, ker nikoli zares ne vemo, kakšno predstavo nam bodo priredili. Leta 2016 je bilo eno od let, ko je na vrhuncu čez nebo poletelo od 150 do 200 meteoritov na uro. Letos pa naj bi po napovedih Nase v povprečju lahko pričakovali do 100 meteorjev na uro.
Perzeidi resnično "zažigajo". Njihova temperatura med potovanjem skozi atmosfero preseže 1.650 stopinj Celzija. Večina delcev postane vidna na višini okoli 97 kilometrov nad tlemi.
Kako opazovati meteorje?
Za opazovanje meteorjev so najbolj pomembni trije pogoji: jasno nebo, čim manj naravne ali umetne svetlobe, čisto ozračje.
Najboljše točke so vrhovi gričev, hribov ali gora z dobrim razgledom in dovolj daleč od mestnih ali cestnih luči v jasni noči brez ali malo mesečine.
Za opazovanje je najboljše, če si na točko opazovanja prinesete ležalnik, kakšno odejo in dovolj tekočine. Da se vam oči privadijo na temo, traja le kakšno minuto, za optimalno občutljivost očesa pa je treba počakati okoli pol ure.
Če prej ne boste zaspali, boste verjetno imeli kaj videti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
