Menu Item
Znanstveniki ugotavljajo, da je žvečilni gumi eden od virov mikroplastike v naših telesih. Pri tem ni pomembno, ali gre za naravni ali umetni žvečilni gumi.
Priljubljena žvečilka morda odslej ne bo več tako priljubljena. Raziskovalci so žvečilni gumi postavili na seznam krivcev za naraščajočo količino mikroplastike v naših telesih, piše portal Popular Science.
Kot kaže pilotna študija, ki so jo predstavili na spomladanskem srečanju Ameriškega kemijskega združenja, lahko en sam kos žvečilnega gumija v ustih sprosti več sto delcev polimerov.
Del teh delcev najverjetneje pogoltnemo, nepravilno odvržen gumi pa dodatno prispeva k onesnaženju okolja z mikroplastiko.
Ljudje vsako leto zaužijemo več deset tisoč mikroplastičnih delcev, velikih med 1 mikrometrom in 5 milimetri, ocenjujejo strokovnjaki.
Večina jih izhaja iz plastične embalaže, premazov ter drobnih delcev, ki se ob stiku prenesejo na hrano in v pijačo.
Povprečen potrošnik v ZDA na leto prežveči od 160 do 180 kosov, kažejo podatki. Ekipa pod vodstvom profesorja inženirstva Sanjaya Mohantyja z univerze Kalifornija v Los Angelesu (UCLA) se je zato vprašala, koliko mikroplastike nastane pri tej navadi.
Za osnovni vpogled so izbrali enega prostovoljca, ki je preizkusil 10 vrst komercialno dostopnih gumijev – pet s sintetičnimi dodatki in pet izključno z naravnimi sestavinami.
Čeprav bodo prihodnje raziskave vključevale več sodelujočih, so se tokrat odločili za enega, da bi se tako izognili razlikam v načinu žvečenja in sestavi sline med različnimi ljudmi.
Ni velike razlike med naravnimi in umetnimi žvečilkami
Prostovoljec je tako sedem kosov vsake blagovne znamke žvečil po štiri minute, vsakih 30 sekund pa so mu raziskovalci vzeli vzorce sline, vključno z vzorcem po spiranju ust z vodo.
Vse vzorce so nato združili. V drugi fazi so vzorce sline zbirali v različnih časovnih razmikih v obdobju 20 minut, da bi ugotovili, koliko mikroplastike sprosti en sam kos žvečilnega gumija.
Mikroplastiko so nato obarvali, prešteli delce in analizirali njihovo sestavo.
“Naša začetna hipoteza je bila, da bodo sintetični žvečilni gumiji sprostili bistveno več mikroplastike, saj njihova osnova temelji na plastiki,” je v izjavi pojasnila Lisa Lowe, soavtorica študije in podiplomska študentka v Mohantyjevem laboratoriju.
A se je izkazalo, da tako sintetični kot naravni žvečilni gumi sproščata podobne količine mikroplastike.
Ena žvečilka sprosti do 3.000 delcev mikroplastike, verjetno še več
Večina žvečilnih gumijev največ mikroplastike sprosti v prvih nekaj minutah žvečenja. Medtem ko slina zajame precejšen del teh delcev, so raziskovalci ugotovili, da glavno vlogo pri njihovi sprostitvi igrajo zobje.
Do osme minute naj bi se sprostilo približno 94 odstotkov vseh izmerjenih plastičnih delcev.
Zaradi tega Lowe svetuje, da en kos žvečimo čim dlje, preden se lotimo novega.
Končni rezultati kažejo, da lahko povprečen kos žvečilnega gumija, težek od 2 do 6 gramov, sprosti do 3.000 delcev mikroplastike.
Na letni ravni to lahko pomeni okoli 30.000 zaužitih delcev. Redno žvečenje žvečilk tako pomeni pomemben dodaten vir nezaželenih polimerov.
A to še ni vse … Dejanska količina mikroplastike v žvečilnem gumiju je najverjetneje še večja. Zaradi omejitev raziskovalne opreme so lahko prešteli le delce, večje od 20 mikrometrov – mnogi pa so še precej manjši.
Ne le žvečenje, tudi odmetavanje žvečilke je pomembno
“Naš namen ni, da bi kogarkoli strašili,” je dejal Mohanty. “Zavedamo se, da smo plastiki izpostavljeni vsak dan – in to smo želeli raziskati.”
“Da žvečilni gumi sprošča mikroplastiko, ni nepričakovano,” je za CNN dejal dr. David Jones, profesor na univerzi v Portsmouthu v Angliji, ki ni bil vključen v študijo.
“Če katerokoli vrsto plastike izpostavimo obremenitvi, pa naj bodo to vročina, trenje, sončna svetloba, morska voda ali v tem primeru močno žvečenje, vemo, da se bo mikroplastika sprostila iz plastičnega materiala,” je dodal Jones.
“Na leto vdihnemo, zaužijemo in popijemo približno 250.000 plastičnih delcev na leto, ne da bi se trudili. Toda zdaj imamo vsaj nekaj zanesljivih podatkov, in to je dobro izhodišče za nadaljnje raziskave,” je dodal.
Če se žvečenju le ne boste odpovedali ali ga zmanjšali, raziskovalci opozarjajo, da bodite prijazni naravi in žvečilke pravilno zavrzite – med ostale odpadke – in jih ne odvrzite v naravo oziroma izpljunite ali celo lepite kjerkoli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje