Menu Item
Nekateri poročni obredi so danes vse prej kot tradicionalni, kljub temu pa večina sledi nekaterim ustaljenim tradicijam, katerih izvor smo raziskali prav v tem prispevku.
Družbena omrežja so polna inovativnih poročnih obredov, kljub temu pa so nekatere poročne tradicije še danes močno zakoreninjene v naši kulturi.
Velik del današnje poročne kulture je izročilo starodavnih običajev in prepričanj, temu navkljub pa jih najdemo tako na tradicionalnih kot malo manj tradicionalnih poročnih slavjih.
Bela poročna obleka
Večina nevest v zahodnem svetu se ob poroki odene v belo, ta tradicija pa izvira iz 19. stoletja. Takrat je bodoča britanska kraljica Viktorija ob poroki s princem Albertom nosila obleko iz svetlega satena. Ker so jo ženske želele posnemati, so ob poročnem dnevu izbirale svetle odtenke, ki naj bi v takratni viktorijanski kulturi simbolizirali čistost in nedolžnost. Sčasoma se je bela barva uveljavila v poročnem bontonu nevest, zato ta narekuje, naj se preostali gostje ob poroki tej barvi izogibajo.
Uporaba tančice
Kraljica Viktorija je ob prej omenjeni obleki izbrala dolgo, bledo, svetlečo tančico. To je bilo tisti čas v trendu, danes pa je tančica postala pomemben del zahodne poročne tradicije. A Viktorija ni prva nevesta, ki si je tančico nadela ob tej priložnosti.
V številnih kulturah, vključno s judovstvom, islamom, krščanstvom in hinduizmom, se med obredi že tisočletja uporabljajo tančice oz. tkanine, ki prekrivajo obraz/del obraza. Starorimske neveste so nosile svetlo rumene tančice, ki so bile videti kot plamen in so simbolizirale svetlobo in toplino.
Poročni obred
Pred tisočletji je bila poroka predmet soglasja dveh oseb, v srednjem veku pa so angleški pari svoje soglasje začeli izražati tako, da so sprejeli predmet ljubljene osebe. Ta predmet se je v tistem času imenoval wed, pogosto pa je šlo za prstan (ring). Obred združitve dveh ljudi v zakonski zvezi je takrat dobil ime wedding (poroka). Katoliška cerkev je zakrament poroke podpisala v verski zakon v 16. stoletju.
Metanje šopka
Tradicija metanja šopka je prvič omenjena v 17. stoletju na Otoku, a najverjetneje se je začela že mnogo prej. Izhaja iz ideje, da ljudem prinaša srečo, če si lastijo kos nevestinega oblačila. Samske ženske so po obredu tako hitele k nevesti, da bi se dotaknile njene obleke in si izborile kak košček – da bi se uničenju oblačila nevesta izognila, pa je vrgla šopek v popestritev in pobegnila.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
