Menu Item
Raziskave so pokazale, da rastline v resnici niso tiho, le mi jih ne slišimo. Vsaj do zdaj jih nismo.
Do nedavnega smo bili ljudje prepričani, da so rastline pasivna bitja, ki stoično prenašajo življenje, ves čas na istem mestu, mirne, negibne in tihe.
Najnovejša odkritja kažejo, da ni povsem tako in da so rastline v resnici precej aktivne, vendar na svoj način in v svojem ritmu. Raziskava, ki jo je izvedla ekipa biologov na univerzi v Tel Avivu, pa je pokazala še, da rastline ne samo zaznavajo zvok, ampak ga tudi proizvajajo. Če so v stresu, “kričijo”, poroča spletna stran sciencealert.com.
Pokanje in klikanje
Seveda ne kričijo tako kot ljudje. Namesto tega oddajajo zvoke pokanja ali klikanja na ultrazvočnih frekvencah, ki so zunaj območja človeškega sluha.
Intenzivnost teh zvokov pa se poveča, ko je rastlina v stresu. To je po mnenju znanstvenikov lahko eden od načinov, s katerim rastline sporočajo stisko svetu okoli sebe. “Tudi v tihem polju obstajajo zvoki, ki jih ne slišimo, in ti zvoki nosijo informacije. Nekatere živali lahko slišijo te zvoke, zato morda nastane velika akustična interakcija,” pojasnjuje evolucionist biolog Lilach Hadany z univerze Tel Aviv v Izraelu. “Rastline ves čas komunicirajo z žuželkami in drugimi živalmi in mnogi od teh organizmov uporabljajo zvok za komunikacijo, zato bi bilo za rastline zelo neoptimalno, če zvoka ne bi uporabljale.”
V stiski oglašanje postane močnejše
Že nekaj časa vemo tudi, da rastline, ki so v stresu, sproščajo arome, nekatere lahko spremenijo barvo in obliko.
S tem sporočajo nevarnosti drugim rastlinam v bližini, ki v odgovor okrepijo lastno obrambo. Zaradi vseh teh spoznanj in dejstva, da rastline lahko zaznavajo zvok, je ekipa iz Izraela začela preučevati, ali ga lahko tudi proizvajajo. V raziskavi so poskuse izvajali na steblih paradižnika in tobaka, ki so jih vzgajali v zvočno izoliranem prostoru. Najprej so merili zvok v času, ko rastlinam ni pretilo ničesar, potem so jih del dehidrirali, nekaterim pa rezali stebla. S pomočjo algoritmov strojnega učenja so ugotovili, da rastline tudi v nestresnem življenju oddajajo zvoke, podobne pokanju ali klikanju s frekvenco, ki je previsoka, da bi jo lahko zaznali ljudje. Jo je pa mogoče zaznati v polmeru več kot enega metra.
Raziskava je pokazala, da rastline brez stresa ne povzročajo veliko hrupa; le družijo se in tiho delajo svoje rastlinske stvari, piše sciencealert.com. Nasprotno pa so rastline v stresu veliko bolj hrupne in v povprečju oddajajo do približno 40 klikov na uro, odvisno od vrste. Tudi rastline brez vode imajo opazen zvočni profil. Še preden pokažejo vidne znake dehidracije, začnejo bolj klikati, kliki pa se stopnjujejo, ko se rastlina še bolj izsušuje, in se umirijo, ko oveni.
Kričita tudi pšenica in koruza, celo grozdje …
Ekipa je svojo raziskavo še razširila in vanjo vključila tudi druge rastline. Tako so ugotovili, da hrup povzročajo tudi pšenica, koruza, grozdje, kaktus in njivska kopriva. Klikanje in pokanje kaktusa lahko slišite v spodnjem videu.
Še vedno pa obstaja veliko neznank. Tako na primer ni jasno, kako rastline zvok proizvajajo.
Morda gre za pokanje zračnih mehurčkov v rastlini, podobno kot pokajo naši členki. Ni znano, ali rastline proizvajajo zvok tudi ob drugih ekstremnih stanjih, ki so jim izpostavljene. Prav tako ni znano, ali drugi organizmi (živali in druge rastline) zvok zaznavajo in kako se nanj odzivajo. “Zdaj ko vemo, da rastline oddajajo zvoke, je naslednje vprašanje: kdo morda posluša,” pravi Hadany. “Trenutno preiskujemo odzive drugih organizmov, tako živali kot rastlin, na te zvoke, prav tako pa raziskujemo svojo sposobnost prepoznavanja in interpretacije zvokov v povsem naravnih okoljih.” Raziskava je bila objavljena v reviji Cell, še poroča sciencealert.com.
Vse N1ajboljše! Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje