Menu Item
Zmanjševanju števila žuželk so se rastline, ki so bile prvotno odvisne od opraševalcev, začele prilagajati s sposobnostjo samoopraševanja. Znanstveniki opozarjajo, da lahko to predstavlja začaran krog v prehranjevalni verigi.
Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na ogroženost žuželk zaradi uporabe pesticidov in spreminjanja okolja. Izginjanje žuželke, ki so ključne za opraševanje rastlin, bi imelo tudi na človeštvo uničujoč učinek. Po nekaterih ocenah vsako leto izgubimo približno dva odstotka populacije žuželk po vsem svetu.
In medtem ko morajo na nekaterih območjih rastline opraševati že ročno, je ena izmed zadnjih študij, objavljena v New Phytologist, pokazala, da so se na izginotje žuželk začele prilagajati že tudi rastline same. Francoski raziskovalci iz Univerze Montpellier so namreč odkrili, da se divje rože v okolici Pariza vse bolj prilagajajo samoopraševanju.
V sklopu študije so primerjali njivske vijolice (latinsko: viola arvensis), ki trenutno rastejo v naravi, z njivskimi vijolicami, vzgojenimi iz v preteklosti nabranih semen na istem območju. Znanstveniki so opravili genetsko analizo, izmerili fizikalne lastnosti rastlin ter jih v opraševanje ponudili čmrljem. Izkazalo se je, da se današnje njivske vijolice v skoraj tretjini primerov raje samooprašijo, kot da bi to prepustile čmrljem. Poleg tega so njihovi cvetovi tudi manjši in proizvajajo manj nektarja kot generacije njivskih vijolic izpred treh desetletij, poroča EurekAlert.
Gre za začaran krog
Takšen hitri razvoj naj bi bil po prepričanju znanstvenikov posledica zmanjšanja populacij opraševalcev v Evropi. Ena izmed študij, ki je bila izvedena v Nemčiji, je namreč pokazala, da je več kot 75 odstotkov letečih žuželk v zadnjih tridesetih letih izginilo z zavarovanih območij.
Čeprav se zdi, da so rastline same našle rešitev za pomanjkanje opraševalcev, raziskovalci opozarjajo, da temu ni čisto tako. Poudarjajo, da gre pravzaprav za začaran krog. S tem ko se rastline samooplodijo, žuželkam dodatno odvzemajo hrano in tako zmanjšujejo njihovo število.
Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko imelo to hude posledice tudi za celotno prehranjevalno verigo, saj so žuželke glavni vir hrane za druge živali, kot so žabe in ptice, te so hrana večjim živalim, na koncu prehranjevalne verige pa je tudi človeka. Ob tem so nekatere vrste žuželk ključne tudi za razgradnjo odpadnih snovi v naravi, zato bi njihovo izginotje še dodatno porušilo že tako krhko ravnovesje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!