Menu Item
Znanstveniki trdijo, da so razrešili skrivnost znamenite kozmične eksplozije iz leta 1987, ki jih je begala vse do zdaj.
Februarja 1987 so znanstveniki v bližnji galaksiji opazili eksplozijo zvezde. Sijala je z močjo 100 milijonov sonc, več mesecev je bila vidna z Zemlje. Ker je ob tem nastalo toliko razbitin, tudi najmočnejši teleskopi niso mogli potrditi, kaj je ostalo v njenem osrčju.
Novi rezultati potrjujejo, da gre za nevtronsko zvezdo, ki je tako gosta, da bi čajna žlička njene vsebine tehtala 10 milijonov ton.
Dr. Maggie Aderin-Pocock, voditeljica oddaje BBC Sky at Night, je dejala, da je raziskovalna skupina rešila skrivnostno smrt. “To je bila smrt zvezde, skrivnost pa je bila, kaj se skriva v prahu, ki je ostal,” je dodala.
Ta skrivnost iz 1987 je bila posledica eksplozije ogromne zvezde, ki ima 20-krat večjo maso o Sonca. Zvezdi rečejo tudi modra orjakinja. Njeno življenje se je končalo spektakularno, v procesu, ki ga astronomi imenujejo supernova.
To je bila prva supernova, ki je bila vidna s prostim očesom po 400 letih, in je nastala v zvezdi, katere podrobnosti so astronomi ujeli in zabeležili, preden je eksplodirala, piše BBC.
Aderin-Pocock je nekoč že sodelovala pri projektu za razrešitev uganke, ki so jo astronomi poimenovali SN 1987A. “Dejstvo, da je bila eksplozija vidna, ji je dalo status zvezdnice zunaj sveta znanosti. SN 1987A pa je astronom zelo pri srcu tudi zato, ker je bila relativno blizu in so lahko ujeli toliko podrobnosti o življenjskem ciklu zvezde.”
Zaradi teh opazovanj je SN 1987A postala idealen laboratorij na nebu za preverjanje podrobnosti teorij o tem, kako zvezde umirajo. Vendar je umanjkal ključni del sestavljanke – kaj je po tako kataklizmičnem dogodku ostalo v njenem srcu.
Trdni dokazi, da gre za nevtronsko zvezdo
V teoriji zvezde propadejo, ko jim zmanjka goriva za izvajanje jedrskih reakcij, zaradi katerih svetijo. Masa zvezde je tako velika, da njena gravitacijska sila zdrobi lastne atome in nastane najgostejša snov v vesolju, ki se imenuje nevtronska zvezda. Če pa je zvezda večja, lahko postane črna luknja.
Toda kaj se je zgodilo v tem primeru? To je za astronome pomemben podatek, saj supernove po vesolju širijo težke elemente, ki pomagajo pri nastanku in obstoju življenja. Raziskovalci v reviji Science pravijo, da imajo trdne, če ne celo nedvomne dokaze, da gre za nevtronsko zvezdo.
Profesor Claes Fransson z Univerze v Stockholmu na Švedskem, ki je vodil študijo, je dejal, da je to prvič, da je nekdo lahko proučil središče supernove in kaj je tam nastalo. “Zdaj vemo, da je tam kompakten vir ionizirajočega sevanja, ki ga je najverjetneje ustvarila nevtronska zvezda. To smo iskali že v času eksplozije, vendar smo morali počakati, da smo lahko preverili napovedi.”
Opazovanje je omogočil Nasin vesoljski teleskop James Webb (JWST). Ta je najmočnejši vesoljski observatorij doslej, poleg tega pa ima tudi instrumente, ki merijo v infrardeči svetlobi, zato lahko vidi “skozi” vesoljski prah, ki je tako dolgo oviral pogled.
Profesor Mike Barlow z univerze UCL pravi, da je JWST pridobil prvi neposredni dokaz, da gre za nevtronsko zvezdo. “Skrivnost, ali se v prahu skriva nevtronska zvezda, je trajala več kot 30 let in razburljivo je, da smo jo razrešili.”
Podatke teleskopa je analiziralo 34 znanstvenikov iz 12 držav. Odkrili so svetlobo atomov elementov argona in žvepla, ki bi lahko nastala le zaradi močnega sevanja nevtronske zvezde v središču supernove. Čeprav slike nevtronske zvezde ni, bi bilo podatke težko pojasniti s čim drugim, meni dr. Robert Massey iz Kraljevega astronomskega društva.
“Če bomo imeli srečo, bomo v naslednjih nekaj letih morda celo zares videli nevtronsko zvezdo v središču in si razmeroma od blizu ogledali enega od teh zanimivih objektov na zelo zgodnji stopnji njegovega življenja,” je še dodal Massey.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!