Menu Item
2. november je že nekaj let rezerviran za svetovni dan vitamina D. Nova raziskava pa pojasnjuje visoko pomanjkanje vitamina D v Sloveniji: z običajno prehrano v jesensko-zimskem času pokrijemo le 15 odstotkov priporočenega vnosa.
Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D s ciljem ozaveščati o pomenu tega za zdravje zelo pomembnega ”sončnega vitamina”. Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko bolj pomembna ob pandemiji koronavirusa. Potem ko je bilo lani ugotovljeno, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, je to področje zdaj dodatno osvetlila nova raziskava.
”Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D”
V okviru projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D so raziskovalci s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D mogoče pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, je jeseni in pozimi ključni vir vitamina D prehrana.
20 mikrogramov dnevno
Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot tri mikrograme. Raziskavo je vodil Inštitut za nutricionistiko, pri njej so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Visoka šola za storitve in UKC Ljubljana, financirala pa sta jo Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Podrobni rezultati raziskave so bili objavljeni v oktobrski številki ugledne znanstvene revije Nutrients.
Zdravo okostje in imunski sistem
Pomanjkanje vitamina D naslavlja raziskovalni projekt Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Dobro je znano, da je vitamin D pomemben za zdravje okostja, precej manj pa, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži.
Premalo sonca, pomembna prehrana
Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve, vodja projekta: ‘‘Osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov UVB tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos. Poudariti je treba tudi, da smo ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih – med novembrom in aprilom pa jih kar 80 odstotkov ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom.” Novo raziskavo so izvedli raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Visoke šola za storitve in UKC Ljubljana.
Večje pomankanje vitamina D pri ženskah
Glede na v Sloveniji uveljavljena priporočila je v odsotnosti biosinteze vitamina D pod vplivom sončnih žarkov priporočen dnevni prehranski vnos vsaj 20 µg vitamina D. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: ”Zaskrbljujoča ugotovitev raziskave je, da prebivalci Slovenije z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje telesnih funkcij. Povprečni dnevni vnos je bil manj kot tri mikrograme vitamina D. Najnižji je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih.”
Ribe severnih morij
V raziskavi so bili identificirani tudi najpomembnejši prehranski viri vitamina D. Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: ”V raziskavi smo z upoštevanjem običajnih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije ugotovili, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še zlasti ribe in jajca. Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij in ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času. V naši raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D, zato bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje s poudarkom na največji zaščiti ogroženih populacijskih skupin.”
Ukrepanje na državni ravni
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, vodja skupine: “Načrtujemo, da bomo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Še posebej skrbno obravnavamo nekatere ogrožene skupine. Posebej veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tistih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Na to področje je posegla tudi pandemija COVID-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Zaradi pandemije smo se nekateri člani skupine in zunanji strokovnjaki vključili v aktivnosti za zaščito najbolj ogroženih skupin. Med drugim smo predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept.”
S prehrano premalo vitamina D, a z dodatki ne pretiravajmo
Rezultati raziskavi so jasno pokazali, da v jesensko-zimskem obdobju z običajno prehrano prebivalci ne zaužijejo dovolj vitamina D. Mnogi zato posegajo po farmacevtskih pripravkih, ob čemer pa je potrebno opozoriti, da z odmerki vitamina D ne gre pretiravati. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: “Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56% odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg.”
“Rezultati za večino analiziranih izdelkov kažejo na razmeroma dobro skladnost s podatki iz označbe, vendar pa je potrebno opozoriti, da je raziskava zajela le izdelke z največjimi tržnimi deleži, zato rezultatov ni mogoče posploševati na vsa dostopna prehranska dopolnila. Na trgu je na ducate izdelkov, ki jih nismo analizirali.” Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila garancija za višjo kakovost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!