Menu Item
Odkritje v zvezi z osrednjim kamnom v slavnem spomeniku odpira nova vprašanja o njegovem izvoru, pa tudi življenju ljudi v prazgodovini.
Oltarni kamen, eden osrednjih kamnov v slovitem predzgodovinskem spomeniku je težak 6 ton.
Vse doslej so znanstveniki menili, da tako kot ostali večtonski megaliti, ki sestavljajo spomenik, tudi ta kamen izvira iz krajev v relativni bližini. Zdaj je raziskava pokazala, da je na jugozahod Anglije prišel iz več kot 700 kilometrov oddaljenega predela na severovzhodu Škotske.
Odkritje predstavlja novo razumevanje ne le izvora 5.000 let starega spomenika, pač pa tudi življenja ljudi na tistem območju v tedanjem času.
Kot piše portal IFL Science, so znanstveniki doslej menili, da je “henge”, kot pravijo podobnim megalitskim strukturam, sestavljen iz dveh vrst kamnin: sarsena, kamnine iz katere so največji kamniti bloki in ki je verjetno izviral približno 25 kilometrov oddaljenega Marlborougha, in manjših modrih kamnov, ki so jih tja prinesli iz jugozahodnega Walesa.
Tudi oltarni kamen, velik blok peščenjaka v velikosti 5 krat 1 meter, ki stoji v samem središču spomenika, je bil po mnenju strokovnjakov eden od valižanskih modrih kamnov. Zadnje raziskave pa so pokazale, da ni tako.
Znanstveniki z univerz Curtin in Aberystwyth so namreč podrobneje preučili njegovo geokemično sestavo. Ko so jo primerjali z drugimi kamninami, najdenimi v Veliki Britaniji in na Irskem, so ugotovili, da je kamnina “izrazito škotska”, je povedal Anthony Clarke, glavni avtor raziskave in doktorski študent na Univerzi Curtin. Še več, sestava oltarnega kamna je pokazala, da si kamnina deli nekaj značilnih podobnosti s peščenjakom, najdenim na severovzhodu Škotske, približno 750 kilometrov daleč od Stonehenga.
Kako so kamen prazgodovinski ljudje dostavili?
Že to je samo po sebi bilo presenečenje, hkrati pa se je porodilo novo vprašanje: kako je takšen sorazmerno težak kamen prepotoval takšno razdaljo?
Danes prevoz takšnega kamna po cestah in s tovornjaki ne bi bil prav noben podvig. Za prazgodovinske ljudi, ki niso poznali niti kolesa, pa bi to bil precejšen zalogaj. “Ko sem izvedel, da je kamnina iz Škotske, sem skupaj z ekipo pomislil: Ni mogoče, da bi ljudje to premikali. Preprosto je predaleč,” je dejal Clarke. “Še danes je pot iz Škotske v jugozahodno Anglijo precej naporna. Takrat pa je bila dežela močno poraščena z gozdom. Na poti do sem so gorske verige, teren pa je tudi močviren.” je še opozoril.
Ena od možnosti, ki so jo preučevali, je bila, da bi kamen tako daleč že veliko prej prinesli ledeniki, ki so na desettisoče let pred gradnjo Stonehenga prekrivali Britansko otočje in velik del severne Evrope.
Vendar so ugotovili, da so skoraj vsi ledeni tokovi v zadnjem milijonu let vodili proti severu, torej proti Škotski in ne od nje. Prav tako na kamnu ni sledi, ki bi pričale o premikanju ledu.
Edina preostala možnost je tako ta, da je oltarni kamen prepotoval to ogromno razdaljo le z ladjo. Da je to možno, govorijo tudi arheološke raziskave, ki pričajo, da so v neolitski Evropi obstajale dobro uveljavljene pomorske prometne poti in da so ljudje v tem času razvili presenetljivo sofisticirana plovila. “Zdi se, da je bil starodavni svet veliko bolj povezan, kot si morda mislimo,” je povedal Clarke.
“Nobenega dvoma ni, da škotski izvor oltarnega kamna kaže na visoko raven družbene organizacije na Britanskem otočju v tistem obdobju. Te ugotovitve bodo imele velike posledice za razumevanje skupnosti v neolitskih časih, njihove stopnje povezanosti in njihovih transportnih sistemov,” pa je za CNN povedal Nick Pearce, profesor na univerzi Aberystwyth v Walesu.
So se pa avtorji strinjali, da na nekatera vprašanja o Stonehengeu morda nikoli ne bomo mogli odgovoriti. “Za veliko starodavnih spomenikov vemo, zakaj so jih zgradili, pravi namen Stonehengea pa bo verjetno za vedno neznan,” je dejal Clarke.
Nova študija je objavljena v reviji Nature.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje