Na Manhattnu se je pred dvema dnevoma zbrala množica, da bi opazovala zanimiv pojav, imenovan manhattanhenge.
Tisoči prebivalcev velikega jabolka, kot imenujejo New York, in turistov so se v torek, 28. maja, malo pred sončnim zahodom, začeli zbirati na Manhattnu.
Želeli so biti priča pojavu, ko sonce zaide med nebotičniki nekaterih tamkajšnjih ulic. Pojav, ki se zgodi dvakrat ali štirikrat na leto, je dobil celo svoje ime: manhattanhenge ali manhattanski solsticij. Takrat se sonce poravna z newyorško mrežo ulic, ljudje pa se zberejo, da bi ga opazovali, kako zahaja (ali vzhaja) med nebotičniki.
Ime je dobil po Stonehengeu
Ime naj bi, po lastnih trditvah, skoval ameriški astrofizik Neil deGrasse Tyson, piše Wikipedija. To ime pa naj bi izbral po slavnem prazgodovinskem spomeniku Stonehenge v Veliki Britaniji, za katerega domnevajo, da je predstavljal velikanski koledar za beleženje gibanja Sonca in ostalih nebesnih teles.
Na Manhattnu je takšen pojav mogoč zaradi visokih nebotičnikov in pravokotnega uličnega omrežja, ki sicer odstopa od smeri vzhod-zahod, a je še vedno v dosegu navideznega letnega premikanja Sonca po horizontu.
Sončni zahodi in vzhodi se z nekaterimi ulicami na Manhattnu poravnajo dvakrat na leto, in sicer na enakomerno razporejene datume okoli poletnega in zimskega solsticija. Sončni zahodi se poravnajo okoli 28. maja in 13. julija, vzhodi pa okoli 5. decembra in 8. januarja, piše Wikipedija. Natančni datumi manhattanhengea so odvisni od datuma obeh solsticijev, ki se iz leta v leto spreminjajo, vendar ostajajo sorazmerno blizu 21. juniju oziroma 22. decembru.
Enak pojav se dogaja tudi v drugih mestih s pravokotno ulično mrežo in/ali neoviranim pogledom na obzorje med dvema zgradbama. Tako podobne pojave obeležujejo v Torontu v Kanadi ter Chicagu in San Franciscu v ZDA, pa tudi v Evropi – v Strasbourgu se oktobra pojavi strasbourghenge, ko se vzhajajoče sonce, gledano z avtoceste A351, poravna s stolpom tamkajšnje katedrale.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!