Redek vremenski pojav na severnem tečaju znanstvenike zaposloval kar šest let

Konec letošnjega marca so kitajski znanstveniki objavili študijo o redkem vremenskem dogodku, ko se je nevihta z grmenjem severnemu tečaju približala na zgolj 44 kilometrov. Tako blizu severnemu tečaju je še niso zabeležili.
Nevihto so opazili avgusta 2019. Takrat so na tem območju zabeležili 342 udarov strel, od teh jih je 122 pripadalo eni sami nevihti.

Nevihta je nastala nad zamrznjeno arktično površino, prečkala ničti (greenwiški) poldnevnik, nato pa postopoma oslabela v zahodni hemisferi, so znanstveniki zapisali v članku, objavljenem v znanstveni reviji Advances in Atmospheric Sciences.

Znanstveniki so pot redke nevihte spremljali s pomočjo svetovne mreže za spremljanje strel (WWLLN). Ta omogoča, da lahko nevihte spremljamo tudi na oddaljenih območjih našega planeta, kjer bi sicer ostale večinoma neopažene.

Bistveno drugačna od tistega, kar običajno vidimo nad Arktiko

Kot so pojasnili raziskovalci, se je nevihta razvila med tako imenovanim arktičnim toplotnim valom. Takrat je topel in vlažen zrak z juga preplavil ledeno kapo in ustvaril nestabilne pogoje, potrebne za razvoj nevihte.
Posebej nenavadna pa je bila struktura nevihte. "Ta nevihta se je bistveno razlikovala od tistega, kar običajno vidimo nad Arktiko," je pojasnil Džanču Ženg s kitajske univerze za znanost in tehnologijo, vodja ekipe.

Medtem ko običajne nevihte nastanejo blizu tal, se je ta oblikovala približno 1,5 kilometra nad ledeno površino, kjer se je topel zrak srečal z mrzlim zračnim slojem pri tleh.

Tako je nastala tako imenovana dvignjena nevihta (angleško "elevated storm"). Te nevihte nastanejo z dvigovanjem zraka, ki je še vedno topel, vlažen in nestabilen na neki ravni precej nad površjem.
Znanstveniki v članku ugotavljajo, da je bil ta pojav neposredno povezan s segrevanjem Arktike.

Baohua Ren, soavtor raziskave, je pojasnil, da se Arktika segreva hitreje kot katerakoli druga regija na svetu, ta dogodek pa kaže, kako lahko to povzroči nepričakovane vremenske vzorce.

Znanstveniki zato opozarjajo, da bi z naraščanjem temperatur nevihte lahko postale pogostejše tudi na območjih, kjer so bile doslej skoraj nepredstavljive.

Ena nevihta še ne spreminja klime, toda ...

Neobičajni atmosferski pojavi, kot je nevihta s strelami na visokem severu, pa lahko imajo tudi globalne posledice, opozarjajo znanstveniki.
Zaradi pogostejših toplotnih valov na Arktiki prihaja do sprememb v ledenem pokrovu, vetrovnih vzorcih in oceanskih tokovih, kar bi lahko pomembno vplivalo tudi na vreme v zmernih geografskih širinah.

Poleg tega bi lahko naraščajoče število neviht s strelo na visokih geografskih širinah porušilo tamkajšnje ekosisteme in otežilo pomorsko plovbo.

Čeprav ena sama nevihta ne spremeni celotne podobe podnebnih znanosti, jasno poudarja, kako nujno je razumeti vplive globalnega segrevanja na nekoč stabilna in hladna območja.
Ker globalne temperature še naprej naraščajo, se znanstveniki soočajo s perečimi vprašanji: Ali bodo nevihte na Arktiki postale pogostejše? Kako bo krčenje morskega ledu vplivalo na te nevihte? In kakšno vlogo imajo dogodki segrevanja pri njihovem razvoju?

Ta raziskava ne le osvetljuje edinstvene značilnosti arktičnih neviht, temveč tudi poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah, piše portal phys.org.

Znanstveniki upajo, da bodo z razumevanjem, kako te nevihte nastajajo in se razvijajo, bolje napovedali, kako bodo podnebne spremembe oblikovale prihodnost Arktike.