Malo več kot centimeter dolga prozorna riba je eno najglasnejših živih bitij. Na meter daleč je glasna kot buldožer.
Le 12 milimetrov dolge ribe z latinskim imenom Danionella cerebrum so priljubljene med znanstveniki, ki preučujejo možgane.
Možgani teh prozornih rib so namreč vidni, kar raziskovalcem omogoča natančno preučevanje njihovega vedenja. V laboratoriju v Berlinu, kjer jih preučujejo, pa so znanstveniki opazili nekaj nenavadnega. “Ljudje so hodili mimo akvarijev z ribami, slišali zvoke in se spraševali, od kod prihajajo,” je za BBC povedala Verity Cook, doktorska študentka na univerzi Charité v Berlinu. Izkazalo se je, da zvoki prihajajo iz akvarija, proizvajajo pa jih prav drobcene ribe.
Raziskovalci, ki so v akvarij namestili podvodne mikrofone in izmerili, kako glasni so zvoki, so bili presenečeni. Posamezni “poki” so dosegali jakost več kot 140 decibelov, kar je približno tako glasno kot pok petarde ali zvok pnevmatskega kladiva. “To je izjemno, saj so tako majhne in tako glasne,” je povedala Cook, glavna avtorica raziskave, objavljene v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Na meter daleč je glasna kot buldožer
“Na razdalji ene dolžine telesa je amplituda zvoka približno 140 decibelov, tako glasen zvok po našem mnenju zaznavajo druge ribe,” je dejala Cook.
“Zvok z oddaljenostjo slabi, a je na razdalji enega metra amplituda zvoka še vedno približno 108 decibelov.” To je približno enako hrupu, ki ga povzroča buldožer. Zvok je sestavljen iz posameznik “pokov”. Ker pa se velik del tega zvoka odbije nazaj v vodo, ljudje, ki stojijo ob akvarijih z ribami, te impulze slišijo kot neprekinjeno brenčanje.
Danionella cerebrum v naravi živi v majhnih potokih ob Pegujskem hribovju v Mjanmaru in ima najmanjše možgane med vsemi vretenčarji. Prav zato je njena sposobnost, da proizvaja tako močne zvoke, presenetljiva. Za večino živalskih vrst namreč velja, da večja kot je žival, močnejši hrup proizvaja.
Bobnajo le samci, ko so v družbi
Mehanizem bobnanja je po mnenju raziskovalcev zelo prefinjen instrument, ki se malce razlikuje od proizvajanja zvokov pri drugih ribah.
Vse ribe kostnice imajo plavalni mehur, s plinom napolnjen organ, ki jim pomaga ostati pod vodo in pri ohranjanju ravnotežja. Mnoge vrste z mišicami bobnajo po tem mehurju in tako proizvajajo zvoke, Danionella cerebrum pa po njem bobna s pomočjo hrustanca v rebrni mišici. Zvok sicer ustvarjajo le samci te vrste in le takrat, ko so v družbi drugih samcev. Zato raziskovalci domnevajo, da zvoki, nekakšno bobnanje, služi komunikaciji med ribami. “Vemo, da bodo, če je v velikem akvariju skupaj morda osem samcev, trije od njih prevladovali pri proizvajanju zvoka, drugi bodo tiho. Zato menimo, da obstaja nekakšna hierarhija,” je dejala Cook. “Vendar pa dejstvo, da so samo samci tisti, ki proizvajajo zvok, kaže, da je to povezano z agresivnim vedenjem do drugih samcev ali vedenjem pri parjenju s samicami,” je povedala za revijo New Scientist.
Kako zveni njihovo bobnanje, lahko slišite v spodnjem videoposnetku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!