Menu Item
Roald Amundsen je bil norveški raziskovalec polarnih območij, ki je pred več kot sto leti kot prvi človek v zgodovini osvojil južni pol. Velike ambicije in sanje ter pomorski geni so ga gnali, da je za nova odkritja tvegal svoje življenje v najekstremnejših krajih sveta. Umrl je junija 1928 v eni od reševalnih misij na severnem polu. Po njem so na Antarktiki poimenovali goro, zaliv, ledenik in raziskovalno postajo, njegovo ime nosi tudi krater na Luni.
Amundsen se je rodil 16. julija 1872 v kraju Borge na jugu Norveške v bogati družini kapitanov in morjeplovcev, ki je imela v lastništvu več ladij. Za raziskovanje po neznanih krajih se je navdušil že kot otrok, ko je prebiral ladijske potopise o odkrivanju Severnega tečaja in Grenlandije. Njegova mama je želela, da bi postal doktor in se tako izognil družinski tradiciji ter pomorskemu življenju. Amundsen je držal obljubo in pridno študiral, vendar ko mu je mama pri 21 letih umrla, je nemudoma zapustil šolo in odšel na morje.
Pri štiriindvajsetih letih se je pridružil belgijski antarktični odpravi (1897–1899) kot drugi častnik. Odpravo je vodil Adrien de Gerlache, njihova ladja Belgica pa je postala prva, ki je prezimila na Antarktiki. Zdravnik odprave je posadko najverjetneje rešil pred skorbutom, kar je bilo koristno opozorilo za poznejše Amundsenove odprave. Pod njegovim vodstvom je ladja sedmih mož od junija 1903 do avgusta 1906 preplula ves Severozahodni prehod severno od Amerike na poti od Atlantskega oceana do Beringovega preliva.
Med potjo je Amundsen raziskoval ljudstvo Netsilik, s katerimi so se srečali na poti. Od njih se je učil veščin preživetja na Arktiki, kmalu prevzel njihovo obleko ter se naučil potovanja s pasjo vprego.
Na začetku 20. stoletja so polarni raziskovalci tekmovali med seboj, kdo bo prvi osvojil Severni tečaj, med njimi je bil seveda tudi Roald Amundsen. Leta 1909 sta vse prehitela Američana Frederick Cook in Robert Peary.
Amundsen se je nemudoma podal proti južnemu tečaju, kjer se je Britanska odprava na čelu z Robert Falcon Scottom pripravljala na svoj tretji poskus v osmih letih (južnemu polu so se približali na 180 kilometrov). Odpravi sta vedeli ena za drugo in se vneto pripravljali ter tekmovali med seboj, saj se je zmagovalcu poleg večne časti in slave obetala tudi obilna vsota denarja.
19. oktobra 1911 je pet mož Admunsonove odprave odšlo na pot proti Južnemu polu s štirimi sanmi ter 52 vlečnimi psi. Za celotno pot so porabili 99 dni ter naredili okoli 3.500 kilometrov. Pot je potekala dokaj gladko, brez večjih posebnosti, cilj pa so dosegli 14. decembra 1911, 35 dni pred Scottom. Britanska odprava prav tako petih mož je startala 1. Novembra 1911, s seboj so imeli motorne sani (kmalu so se pokvarile), pse in ponije. Zadnji del poti so opravili peš, saj se je pobijanje psov in hranjenje preostalih z njihovim mesom gabila Scottu (tako delajo Eskimi na Arktiki in to je počel tudi Amundsen).
Južni pol so dosegli 17. Januarja, kjer so užaloščeni videli, da jih je Amundsen prehitel. Imeli so tudi blazno nesrečo z vremenom in demoralizirani krenili na pot nazaj. Vrnili se niso nikoli, saj so zaradi izmučenosti, ozeblin in pomanjkanja hrane za vedno ostali v antarktični puščavi.
Leta 1918 je Amundsen začel odpravo na novi ladji Maud, ki naj bi raziskala Severovzhodni prehod. Ta odprava ni dosegla svojih ciljev in je bila označena za neuspešno. Leta 1925 je z Američanom Lincolnom Ellsworthom in še štirimi člani posadke v dveh letalih letel do 87° 44′ severne zemljepisne širine. To je bila najsevernejša točka, dosežena z letalom dotlej.
Leta 1926 so Amundsen, Ellsworth in italijanski letalski inženir Umberto Nobile prvi preleteli Arktiko v zrakoplovu Norge (Norveška), ki ga je načrtoval Nobile. Amundsen je leta 1928 odletel na reševanje italijanske arktične odprave pod vodstvom Nobilja, katerega naslednji zrakoplov Italia je doživel nesrečo. 18. junija je Amundsen izginil. Nekaj tednov zatem so na obali v bližini mesta Tromsø našli dele letala, v katerem je letel, v obliki rešilnega splava. Najverjetneje je letalo strmoglavilo, Amundsen pa je umrl ob trčenju ali kmalu zatem. Po Amundsenu je poimenovanih več krajev, predvsem na Antarktiki: Amundsenov zaliv, morje, gora, ledenik pa tudi velik krater na Luni, blizu Luninega južnega tečaja.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!