Menu Item
Princ Harry ne skriva, da je zaradi travme ob izgubi mame preizkusil že kar nekaj strokovnih in alternativnih terapij. Preberite, kako se je spoprijel s težavami in si poiskal pomoč.
Princ Harry, 38-letni vojvoda Susseški, ki z Meghan Markle in njunima otrokoma živi v Kaliforniji, je po kaotičnih letih življenja v svojih poznih 20. letih začel obiskovati terapevte. Odkar se je leta 2020 preselil v ZDA, je eksperimentiral z različnimi terapijami, da bi se soočil s travmo.
Strokovno pomoč poiskal v poznih 20. letih, ko je bil tesnoben in imel panične napade
Harry je v intervjuju z Bryonyjem Gordonom aprila 2017 za Daily Telegraph dejal, da se je šele takrat začel ukvarjati s travmo, zaradi katere je bil večkrat zelo blizu popolnega zloma. V nizu intervjujev z Oprah Winfrey se je spomnil, kako mu je Meghan predlagala, naj začne obiskovati terapevta, potem ko sta se v prvih dneh njunega razmerja sprla.
Harry je pojasnil, da ga je travma zaradi smrti matere, ko je bil star komaj 12 let, vodila k poznejšemu prekomernemu uživanju alkohola in mamil, da bi prikril oziroma ublažil svoja čustva.
Povedal je tudi, da je v svojih poznih 20. letih doživel izgorelost, imel hudo tesnobo in panične napade do 32. leta starosti, ko je spoznal Meghan.
“Takrat sem vedel, da bom izgubil to žensko, s katero bi lahko preživel preostanek življenja, če se ne odpravim na terapijo in se pozdravim,” je povedal Oprah.
Pomoč? Jaz že ne potrebujem pomoči!
Med drugim je hodil na terapijo EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing), psihoterapevtsko zdravljenje, ki ljudem pomaga ozdraviti simptome in čustveno stisko po travmatičnih življenjskih izkušnjah. Terapijo naj bi uporabljalo več kot 100.000 zdravnikov po vsem svetu, v zadnjih 25 letih pa se je z njo zdravilo na milijone ljudi.
Ne skriva tudi, da je poskusil terapijo z ayahuasco in gobami, vendar opozarja, da psihedelikov ne priporoča v ”rekreativne” namene. Sam je šel skozi terapevtski proces pod nadzorom strokovnjakov.
Oprah ga je v intervjuju vprašala: “Ali je obstajal trenutek, ki te je prisilil, da rečeš: Potrebujem pomoč, morda preveč pijem. Se je zgodil kakšen incident?”
Odgovoril je: “Ne, šele ko je nekaj ljudi, ki so mi bili blizu, začelo govoriti, da to ni normalno vedenje, da bi morda moral pogledati, kaj se mi dogaja, in poiskati pomoč. Takoj sem seveda rekel, da ne, da ne potrebujem pomoči. Proti mojim poznim dvajsetim pa je zame vse postalo res hektično do onemoglosti. Potoval sem vsepovsod, ker sem bil z vidika družine oseba, ki vedno reče da. Vedno sem bil tisti, ki je bil pripravljen reči da. Ampak to, da sem vsemu rekel da, je vodilo v izgorelost.”
V Netflixovi seriji je pojasnil, kako je v starosti od 28 do 32 let trpel zaradi anksioznosti in hudih paničnih napadov. “Potem je bilo, kot da bi nekdo odstranil pokrov iz vseh čustev, ki sem jih toliko let tlačil, in so nenadoma prišla na plano. Obiskoval sem osebne zdravnike, terapevte, alternativne terapevte … Šel sem do najrazličnejših ljudi.”
Zaradi svoje dolžnosti pa se je moral pretvarjati, da je vse v redu. “Vsakič, ko sem si oblekel obleko in si zavezal kravato, sem moral odigrati vlogo. Še preden sem zapustil hišo, sem bil oblit z znojem. Ves čas sem bil v stanju boja ali bega.”
V njegovem in Meghaninem Netflixovem dokumentarcu, ki je izšel decembra lani, je bilo par mogoče videti tudi med udeležbo v vodeni meditaciji. Videli smo lahko, kako oba globoko dihata z zaprtimi očmi in poslušata navodila strokovnjaka za duševno zdravje prek konferenčnega klica. Meghan si je ob koncu meditacije brisala solze z obraza.
Travma zaradi izgube mame Diane je prišla na dan v partnerskem odnosu z Meghan
Vojvoda Susseški je dejal, da mu je Meghan predlagala, da začne obiskovati terapevta, potem ko sta se v prvih dneh njunega razmerja sprla. V sporu se je “vrnil k 12-letnemu Harryju”.
Harry se je branil: “Kako si drzneš? Praviš mi otrok.” In ona naj bi rekla: “Ne, ne pravim ti, da si otrok. Izražam sočutje in empatijo do tebe zaradi tega, kar se ti je zgodilo, ko si bil otrok. Nikoli tega niste predelali. Nikoli ti ni bilo dovoljeno govoriti o tem, in kar naenkrat se to pojavlja na različne načine kot projekcija v najinem odnosu.”
“To je bil zame začetek učenja. Zavedal sem se, da sem živel v mehurčku znotraj družine, znotraj te institucije, in bil sem nekako ujet v njenem miselnem procesu oziroma določeni miselnosti,” je povedal Harry.
Princ Harry je ob izidu dokumentarca dejal: “Večino življenja sem bil zaskrbljen, napet in vznemirjen, kadarkoli sem letel nazaj v Združeno kraljestvo, kadarkoli sem letel v London. Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj. Takrat se tega nisem zavedal, šele ko sem se začel ukvarjati s terapijo. Spraševal sem se, zakaj se počutim tako neprijetno? Seveda je zame London sprožilec žalosti, zaradi tega, kar se je zgodilo moji mami, in zaradi tega, kar sem tam doživel in kar sem tam videl.
Občutek, da te lovijo, da si nemočen in da veš, da glede tega ne moreš storiti ničesar. Ni pobega. Iz tega ni izhoda. Želel sem razumeti več o tem, kaj se dogaja, zakaj se moj živčni sistem odziva tako, kot se. Hitro sem ugotovil, da se bom moral soočiti s svojo preteklostjo, če želim, da bo ta zveza delovala. V odnosu je bila namreč prisotna jeza, in to ni bila jeza na partnerico, bila je jeza, in ona je to prepoznala in videla. Zato se je bilo treba vrniti v preteklost, se vrniti do točke travme, se spoprijeti z njo, predelati in nato iti naprej.
Ne pravim, da se moramo s terapevtom pogovarjati vsak dan, ampak pomembno je, da imamo nekoga, ki nas lahko pomaga voditi in ustvariti to zavedanje v našem življenju, kdaj morda čutimo bolečino in kako se rešiti iz nje. Terapevt nam pomaga spoznati orodja, s katerimi si lahko zagotovimo, da bolečina ne preraste v nekaj večjega.”
Vir: dailymail.co.uk
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
